Hvala lepa za besedo in za vsa vprašanja.

Najprej bi šla na, bom odgovarjala na vprašanje gospoda Gladka. Ja, jaz sem rekla, da smo dali kar precej pozitivnih mnenj v lanskem letu, zaradi tega, ker smo dali vseeno štiri več kot pa v preteklem letu. To, kar ste pa omenili, da smo naredili manj revizij kakor lansko leto, nekaj je podatek, koliko revizij imamo v teku. Mi imamo v teku okoli sto revizij vsako leto. To pomeni, so tiste, ki še zbiramo podatke ali smo dali še sklep ven ali karkoli, a ne. Tiste, ki so bile pa zaključene, je pa to ta številka 60.

V primeru, da mi damo ukrepe v posameznem revizijskem poročilu, nam revidiranec, to kar ste rekli, mi ugotavljamo, da je recimo 80 procentov ukrepov, ki jih damo, že med samo revizijo izvedenih, okoli 20 procentov jih ni, ampak te ukrepe pa potem revidiranci izvedejo in vpišejo v odzivnem poročilu, ki nam ga morajo poslati v treh mesecih po izdaji našega revizijskega poročila. Včasih v odzivnih poročilih napišejo, kakšna stvar ni možna, ne - če mi rečemo, da je treba spremeniti zakonodajo z nekega področja, ni možno v treh mesecih spremeniti zakonodajo. V tem primeru revidiranec pripravi akcijski načrt, v katerem opiše roke, kdaj in kako bo naredil. In zdaj bi tukaj odgovorila že konkretno na vprašanje gospe Bratušek, ki je vprašala, koliko popravljalnih ukrepov, ki jih mi damo, ki jih zahtevamo ni bilo narejenih. Vsi popravljalni ukrepi, ki jih je Računsko sodišče dalo v zadnjih letih, so v sto procentni meri tudi izvedeni. V primeru, da so v teh odzivnih poročilih navedeni kot izvedeni ukrepi šele akcijski načrti, se pravi, da sprememba zakonodaje bo, ne vem, maja

2027, a ne? Mi spremljamo potem to. In v okviru follow up poročil, to so poročila, ki jih kasneje izdamo, pogledamo, ali je bila določena stvar realizirana. Tako kot je revidiranec to zahteval, tako kot smo mi to od revidiranca zahtevali in kot je on tudi obljubil.

Zdaj, mogoče bi tukaj vseeno prešla na umetno inteligenco. Že vidim, da ste zelo natančno prebrali naše poročilo, ker jaz enih stvari sploh nisem omenjala in sem potem rekla, kaj sem vse pozabila. Ja, pri digitalizaciji smo šli mi res v lanskem letu kar en korak, en velik korak naprej sicer z uvajanjem te umetne inteligence. Mi umetno inteligenco uvajamo v svojem okolju, v svojem oblaku, ni povezave z zunanjim svetom. Se pravi, notri ne pridejo nobene napačne informacije, hkrati pa na ta način ščitimo tudi zaupnost naših podatkov, ker vse, kar mi noter damo, vsa naša poročila, ki so še v pripravi, ne morejo priti v zunanji svet, ampak so samo pri nas. Umetna inteligenca nikakor ne bo mogla nadomestiti revizorja, nikoli, nikoli. Revizor mora biti, ampak umetna inteligenca pa tukaj lahko zelo pomaga pri spremljanju poročil, izvedenih ukrepov, da lahko na en zelo hiter, pregleden način vidimo, kateri ukrepi so že narejeni, ker ti to sistem ven vrže. Lahko ti pomaga pri tem, da ti skrajšuje poročila, naša poročila so kar precej dolga in veliko delamo na skrajševanju poročil. Samo morate vedeti, da revizor, ki toliko časa preživi na reviziji, zanj je vsaka stvar zelo pomembna. Bralec želi pa imeti skoncentrirano informacijo. In vse to nam lahko pomaga pač neko orodje, ki se mu reče umetna inteligenca. Tako da za objektivnost pa za varnost podatkov bo absolutno in je preskrbljeno varnost podatkov, tako kot sem rekla. To je zaprt sistem, ne povezan z zunanjim svetom. V njem so notri samo preverjene informacije, preverjene informacije pa so izdana revizijska poročila Računskega sodišča, pripravljene analize Računskega sodišča, dosedanji dokumenti, interni akti, zakoni, vse, mislim, pač to je, kar je notri, je preverjeno in je tudi varovano.

Projekt pa seveda še teče in v naslednjem letu bomo imeli še kaj več za pokazati, tudi revizijski proces bomo s tem podprli, da bo mogoče šel še hitreje. Tako da cilje tukaj imamo precej velike in računam tudi, da jih bomo lahko izvedli.

Kako se odločamo, katere pobude so vključene v naš program? Tukaj se v bistvu mogoče še majčkeno gospoda Hojsa tudi bom naslonila, mislim, moj odgovor bo tudi na njegovo vprašanje delno. Zdaj mi dobivamo veliko število pobud s strani različnih subjektov. Moramo vedeti, da vse naše pobude, ki jih mi dobimo, jemljemo kot ščitimo prijavitelja. Se pravi, nikoli ne bomo razkrili, od koga smo dobili posamezno pobudo. Tukaj je samo, če je pa to pobuda s strani Državnega zbora, ki jo moramo po zakonu noter dati, potem pa mi razkrijemo, da je to bilo delovno telo Državnega zbora ali pa poslanska skupina ali pa ta pa ta poslanec, v tem primeru razkrijemo. Zdaj teh pobud je, niso samo pobude, se pravi pobude, ki pridejo. Mi imamo register tveganj narejen. V tem registru tveganj so tudi vsi naši potencialni revidiranci in zdaj so tukaj merila, od finančne pomembnosti, od tega, da posamezni revidiranec še ni bil revidiran, do aktualnosti področja, do možnih učinkov, ki bi jih revizija lahko prenesla, upoštevamo strateške usmeritve. V glavnem, vse to je ponderirano, ocenjeno po posameznih kriterijih in na podlagi tega potem ti dobiš izbor kaj bi šel v to, kaj bi bilo pametno in dobro za pogledati. Na žalost je tako, da absolutno naša kadrovska struktura, število zaposlenih ne omogoča, da bi mi naredili vse tisto, kar bi bilo potrebno, nemogoče. Zakaj ne? Tudi zaradi tega, ker imamo preveč obveznih revizij, ki jih moramo vsako leto narediti, pa mogoče nekatere niso tako zelo pomembne ali pa se preveč ponavljajo, ampak piše v zakonu, da moramo vsako leto to narediti.

In zdaj izbor potem narediti, da vidiš iz teh stotih pobud ti mogoče lahko potem v končni fazi eno vzameš in jo daš v program dela, zaradi tega, ker samo to ti še omogoča. Kar se tiče pa revizij, kar se tiče pa pobud Državnega zbora, pa tako kot je predsednica rekla, mi v preteklih letih nismo dobili, dve pobudi smo dobili in ti dve smo morali obravnavati. Bile take, nič posebnega, bom rekla, vezane recimo na košarico tistih, kaj je bila že košarica maloprodajnih cen, ki je bila itak tako pobudo smo dobili, ampak tako ali tako je bila ta košarica potem ukinjena in je bilo, bom rekla, pobuda je šla v prazno, brez veze, saj smo nekaj delali na njej, ampak preden je bila ukinjena, da smo ugotovili, da ni nobenih tveganj. Drugače pa, če pogledamo v pobude, pobude, ki smo jih dobili v letu 2025, bilo jih je sedem, ena je bilo za invalidsko podjetje CSS, tukaj je bilo, ta ni bila vključena, ker jih je bilo sedem, jih je bilo pet vključenih, pol je bil Spirit Slovenija. Ta je vključena in je bila tudi, je bilo tudi narejeno revizijsko poročilo. Ni še zaključeno bo v letošnjem letu, bo šel ta spirit ven. Potem tretja pobuda, ki je bila prejeta v lanskem letu, je bila nabava helikopterjev. Tukaj smo naredili pred revizijsko poizvedbo, je tudi zaključena. Tveganja, ki so bila tam notri navedena tukaj niso opravičevala, da bi šli potem naprej v revizijo. smo dali pa veliko priporočil pristojnim ministrstvom, kaj je treba spremeniti. Potem bi bila pobuda služba za varovanje predsednika vlade, ta ni bila sprejeta, ker je bila ena več kot tistih pet. Potem poraba sredstev, ki jih prejmejo romske skupnosti, to je v predreviziji, se izvaja. Povišanje plač v Kmetijsko gospodarski zbornici, ta ni prišla noter, Dovos ni prišel noter. No, ta košarica sem pa rekla, čakajte, potem pa še, ja, sod.., sodna stavba, bom pol povedala. Ogrevanje Šaleška dolina je zaključena, je bila predrevizijska poizvedba narejena CMRS v 2025 je bila tudi narejena tudi pred revizijska poizvedba pa RTV Slovenija, zamejci tudi v letu 2025. V bistvu, kar nekaj revizij je bilo tukaj narejenih, tiste, ki pa niso bile, sem pa povedala. Se pravi, samo v letu 2025 pa 2024, pobude, ki smo jih dobili iz Državnega zbora, niso bile upoštevane, invalidsko, CSS, služba za varovanje predsednika, povišanje plač v KGZ, Dovos pa oškodovanje javnih sredstev pri investicijah v javnem zdravstvu. Te niso bile vključene, ostale so bile pa vse vključene, obravnavane, nekatere zaključene, nekatere še ne.

Zdaj nisem prav dobro razumela, če želite vedeti, samo pobude, ki so bile s strani Državnega zbora ali sicer to, kar dobimo od širnega sveta. Lahko... Vse. Aha, dobro, lahko, lahko pripravimo, morate, morate, katere so bile tiste, na katera podjetja oziroma na katere revidirance, to lahko pripravimo mogoče tudi do ju tam do septembra, ko boste imeli to lahko pripravimo za dve leti, za dve leti, za tri leta. Dve leti? Dobro, bomo za dve leti pripravili en pregled tako grupirano, ne boste videli, od koga je prišlo, ker to je anonimizirano, samo da se vidi, ali je področje ali je to, za dve leti pripravimo, ni problema.

Kar se tiče, že prej sem omenila, financiranje, ki nam je bilo okrnjeno. Ja, v nekem delu je vplivalo, definitivno je vplivalo na to, da ampak ni samo financiranje tisto krivo, da ti ne dobiš kadra, ne. Kadrovski problem je zelo velik, zelo težko je dobiti kadra. Mi imamo skozi odprte, odprte razpise, preden dobiš kader, je pa težko, ga dobiš, ampak potem ga moraš pa še narediti, preden dobiš revizorja, traja. V lanskem letu smo izvedli tudi izobraževanja za pridobitev revizorja, državni revizor in pooblaščeni državni revizor. To smo bili uspešni, jih je kar nekaj dokončalo, tako da to je pač proces, ki skozi traja. Zdaj pa, če pa rečemo financiranje, ki nam je bilo takrat vzeto zaradi obnove naših poslovnih prostorov. moram reči, da v letošnjem letu smo z obnovo začeli, ker denarja ni bilo dovolj, gremo samo delno obnovo, no ampak glej, glej si ga. Zlomka, ne en teden, preden smo začeli seliti, se pravi, ne, to je bilo kar 15.,, 16. junija, nam je

cel hladilni sistem odpovedal, ne da se ga več popraviti, nikakor, nikakor, nikakor. Tako da, če mi ne bi imeli zdajle sredstev za prenovo, za drugo, tretje, četrto nadstropje, to bo delna prenova, peto, kjer je vodstvo, pa prvo, kjer je, kjer so kadri, bo ostalo neobnovljeno. Mogoče tudi še vedno vroče, ne vem, kako bomo te klimate razrešili, to je pa zdaj težava. Denarja ni bilo, ne, jaz sem zdajle 14 dni delala na 40 stopinj, moram reči, da se tu prav prijetno počutim, ampak tam je bilo pa precej, precej divje. No, ampak zdaj se to dela.

Zdaj bi šla še odgovarjati, gospod Hojs, najlepša hvala za pohvale glede oblike našega letnega poročila. Letos imamo nov dizajn, smo rekli, z novo strategijo, nov dizajn. Kar se vsebine tiče, moram tudi povedati, da so bile stvari, ki ste jih omenjali in ki jih pogrešate v letnem poročilu za 2025, Litijska računalniki zelo natančno in zelo podrobno opisane v lanskoletnem revizijske..., lanskoletnem poročilu o delu 2204, kajti ti dve pobudi sta bili v lanskem letu in smo imeli ne vem koliko sej držav..., KNJF in še drugih delovnih teles na to temo, tako da to smo natančno poštimali.

To za Marino Izola, moram reči, da mi ni poznano, ampak ni prišla niti kakšna pobuda do nas, kaj takega. Tako da če kakšen od kolegov ve, / oglašanje iz dvorane/ ne, ampak bomo pogledali, tako da, kaj bi to bilo. / oglašanje iz dvorane/ Ja, ja, ja, predlog za pobudo ja. Kar se svetovanja tiče, ja, glejte; razumem moje predhodnike v preteklosti, zakaj je svetovanje zdaj lahko zelo uspešno in ga tudi izvajamo. Mi zahtevamo, da če dobimo predlog za vprašanje svetovanja, zahtevamo, da ga podpiše ali minister ali direktor javnega zavoda, ki zahteva, zaradi tega, ker, ker mora, predstojnik mora vedeti, kaj gre iz hiše, sploh, če gre na neko inštitucijo. Kaj se je prej dogajalo? Da je vsak, ki nekaj ni bil siguren, je poklical. Ja, ni vprašal svojega šefa, vprašal svojega šefa, mogoče so se v hiši že uskladili in vsi primeri, kjer se je Računsko sodišče v reviziji že opredelilo v določeni zadevi, o njej zna tudi svetovati. Tako, da absolutno bo vedno revidiranec, ne pa fizična oseba, ampak revidiranec, ki je podpisan in je podpis s strani predstojnika te institucije, revidiranca, bo dobil od nas odgovor, če le znamo odgovoriti, seveda, če smo že kdaj to povedali.

Kar se tiče predloga za spremembo zakonodaje, sem žalostna, da ste pogledali samo te prve tri, ker drugače jih je pa tule kar, kar eno veliko, velika paleta teh je navedenih tu, kaj smo vse dali od strani 27 do 34. Se pravi, je to, kar, kar veliko teh zadev. Moram pa tudi povedati, da poleg tega, da smo dali predloge za spremembo zakonodaje, smo naslovili tudi nekaj posebnih pisem na ministrstva, ki lahko kaj naredijo, da jih opozorimo ali na dvojnost vloge ali na nedorečenost zakonodaje. Tako da pričakujemo tudi v letošnjem letu, da bo kar nekaj sestankov treba še narediti, pa bom kar povedala, kaj imamo tiste, vzdrževanje cest, tisto, čakamo tri ministrstva, da se bomo, že od lanskega leta, da se bomo usedli. Pa na temo osebne asistence, smo tudi nekaj napisali, tako da mislim, da so tukaj ti predlogi za spremembo predpisov oziroma sistemskih rešitev so vezani, bom rekla, ne samo na področje dela Računskega sodišča, ampak tudi na kaj drugega.

Ampak če ste pa že ravno omenili, premog ste omenili, saj vsi vemo o čem gre. Kaj je bilo tukaj največji problem, največji problem je bil to, da je bil zakon sprejet 26. ali 24. decembra, da nas o tem ni obvestil nihče, niti pripravljavec zakonodaje, nihče ni vprašal ali bo Računsko sodišče to lahko naredilo, ali se nam zdi pomembna sprememba te zakonodaje, da ali ne, ker tega zakona sploh ne bi bilo potrebno. Računsko sodišče je po zakonu dolžno, da izvaja revizije gospodarskih javnih služb in bi ga tudi naredilo, če je to nujno in potrebno. Če pa zakon predpisuje, da moraš ti vsako leto sproti pogledati nekaj, mora Računsko sodišče za ta namen izločiti toliko pa toliko resursov. Računsko sodišče na podlagi izkušenj lahko ugotovi, oziroma ve, da lahko za dve leti skupaj pogleda ali za tri, da ni treba vsako leto gledat pravilnost in smotrnost poslovanja, pa sploh nedorečeno, kar se sploh

nedorečeno, ker se sploh ni vedelo, kaj je treba tam, kar se smotrnosti tiče, pogledati. Problem je bil predvsem to: dodelitev naloge Računskemu sodišču brez predhodnega vprašanja Računskemu sodišču ali bi to lahko, ali je to pravilno zapisano, ali karkoli. Mislim, da se je, da je v tej državi že davno bilo sprejeto tudi neko stališče, da vsak, ki ga zakon kakorkoli zavezuje, mora biti o tem predhodno seznanjen. Tega po tem primeru ni bilo narejenega. To je ena zadeva.

Druga zadeva, kar se tiče Fiskalnega sveta in njihove podpore njim, zakaj je bila ta sprememba. Računsko sodišče že od same ustanovitve Fiskalnega sveta nudi vso podporo administrativno Fiskalnemu svetu. Fiskalni svet je imel takrat omejeno število zaposlenih, zdaj tega nimajo več, ker nimajo več omejitve zaposlenosti in ker imajo sredstva. Za ta denar smo iz preprostega razloga, ker je izredno težko zagotavljati za njih ure, pisanje internih aktov, raznos pošte, ne vem kaj še vse, varstvo osebnih podatkov, varstvo informacijske varnosti, to mora Računsko sodišče vse zagotavljati za Fiskalni svet. A je to Računsko sodišče? Mi imamo sami s sabo težave, kaj moramo vse zagotavljati, ampak dokler niso imeli oni dovoljenja še za eno zaposlitev, se nam je zdelo to normalno. Ker so pa dobili to dovoljenje, da lahko zaposlijo in ker imajo tudi ljudi, imajo kvoto, imajo denar, zakaj ne bi tega prevzeli? Zato je bil ta predlog.

Kar se tiče pa plač, ki ste jih še omenili, to je bilo pa tudi izključno in zato, zaradi tega, ker je zakon določil, kakšne so plače, mi smo pa povedali, da zakon, kot jih je določil, ni določil na način, kot Ustava določa položaj Računskega sodišča. In te tri zadeve tukaj je bilo treba nasloviti zaradi tega, ker če bi bili tiho, potem nas ne bi nihče slišal. Že tako nismo bili slišani, ampak da ne gre v pozabo. Računsko sodišče je neodvisni organ, ustanovljen z Ustavo in ima ustavno pravni položaj. In kot takemu bi se bilo treba tudi dodeliti njegove pravice in obveznosti - ne samo obveznosti, ampak tudi pravice. In tudi v Zakonu o računskem sodišču so določene plače in je zakon, bom rekla, določitev plač v tem, v tem novem zakonu je našo ureditev povozil v celoti, čeprav je bil specialni zakon na ta namen.

Takole, čakajte, zdaj pa in-house, pa politične stranke, tu bom prosila kolega Šinigoja, da bo majčkeno več povedal. Je pa DRI bil tudi eden izmed revizij, ki je bila narejena v letu 2024, ne 2025, ampak vam bomo tukaj znali kaj povedati. / pogovor v dvorani/ Aha, no, dobro. Dobro, dobro, dobro. Kaj javna naročila, kaj so največje nepravilnosti, ali lahko posameznik ... Predsednica, kaj so največje nepravilnosti, je bilo pravilno povzeto, samo še področje javnih naročil je bilo izpuščeno, to nisi naštela. Pa ne vem, kaj je bilo to zadnje vprašanje, ali posamezniku ... / pogovor v dvorani/ Boš ti? Boš ti, no, dobro. Aja, to je pa za politične stranke. Ja, zdaj bi pa prosila še kolega, da bi povedal naprej, no.