Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj, spoštovana predsednica, spoštovani članice in člani Komisije za nadzor javnih financ!

Glede na to, da smo na prvi seji skupaj prvič in glede na to, da tako Komisija za nadzor javnih financ kot tudi Računsko sodišče oba skrbita za pravilno in smotrno porabo javnih sredstev, bi želela izpostaviti to, da smo v dosedanjih sklicih vedno zelo dobro sodelovali in računam na to, da bomo dobro sodelovali tudi v naprej. Računsko sodišče ima Komisijo za nadzor javnih financ za eno izmed najbolj pomembnih teles Državnega zbora in zato je za nas sodelovanje z vami res izredno pomembno. Glede na to, da smo na prvi seji in glede na to, da tudi morda ne veste vsi vse o Računskem sodišču, bi rada na začetku v letošnjem letu predstavila poročilo o delu Računskega sodišča na majčkeno drugačen način, najprej kdo smo, koliko nas je, kaj delamo. In tako kot je že predsednica Komisije za nadzor javnih financ omenila, sta z mano danes tudi moja oba namestnika, se pravi mi trije sestavljamo senat Računskega sodišča. Na moji desni je moja prva namestnica magistra Maja Bilbija in na moji desni, moj drugi namestnik magister Aleksej Šinigoj.

Kadarkoli se bo le dalo, bomo na sejah, ki jih boste sklicali, prisotni tako, da bo vsaj eden od nas treh zraven, seveda pa potem tudi ostali strokovni sodelavci, ki bodo pač pokrivali določeno tematiko. Ravno zaradi tega, ker sem rekla, da je to sodelovanje z vami izredno pomembno.

Sicer je Računsko sodišče ustavni organ, neodvisen, ta neodvisnost se kaže na več načinov, ki je bila pa v preteklih letih morda tudi kdaj, bom rekla, okrnjena, tako na področju dodeljevanja nalog kot tudi na področju odvzema javnih financ, ampak ne glede na to mislim, da smo skupaj dobro rešili vse zadeve, ki so bile do sedaj pred nami, oziroma za nami in da bomo tudi v prihodnje dobro delali. Na Računskem sodišču nas je sedaj, na dan 31. 12. 125, od tega je 60 procentov revizorjev. Kaj naredimo, naredimo na letni ravni okoli 60 revizij, okoli sto svetovanj. Naredimo okoli 20 seminarjev, na katerih, na katere se, na katerih javni sektor seznanjamo z našimi ugotovitvami in napotki.

V lanskem letu

smo začeli delati na podlagi nove strategije. Če boste pogledali v letnem poročilu, je tudi lepo grafično orisana kaj so naši cilji, na podlagi katerih vizij, na podlagi katere vizije, poslanstva in ciljev delujemo. Kako pride sploh do tega, da mi opravimo kakšno revizijo, ker revizijska, izvajanje revizijske pristojnosti je naša osnovna naloga je, ni to, da se mi razmislimo kaj bomo delali, ampak nam zakon natančno določa, kakšne so naše zakonske revizije, ki jih moramo po zakonu narediti in katere so potem tiste, ki jih potem moramo na podlagi nekih pobud in predvsem važne so pobude Državnega zbora in delovnih teles. Vsako leto moramo v program dela vključiti pet pobud, ki jih dobimo s strani Državnega zbora oziroma s strani poslancev, delovnih teles in to tudi naredimo, ne vse, ampak dobimo jih več, ampak potem jih na podlagi analize tveganja, ocene, kriterijev, ki jih imamo, potem uvrstimo v naš program dela. In tista pobuda, ki ste jo vi predlagali, je potem tudi, ko je poročilo izdano, to poročilo poslano v Državni zbor in tudi piše v tem poročilu, je bila obravnavana pobuda Državnega zbora ta in ta. Niso vse pobude, bom rekla, najbolj kvalitetne. Včasih so preveč splošne, ne ve človek, kje bi prijel, a ne, tako da mogoče bi bilo fajn vedno tudi premisliti, ali je glede izvedljivosti posamezne ponudbe tako, da bomo vsi, bom rekla, stremeli k istemu cilju, da dobimo take tarče, da dobimo takšne revizije, s katerimi tudi ugotovimo največje učinke. Na letni ravni naredimo okoli 60 revizij kot sem rekla, delamo jih tako doma kot tudi v tujini. Kaj to pomeni? V lanskem letu, v letu 2025 smo bili izredno počaščeni, kar nas je Evropsko, Evropsko računsko sodišče povabilo, da smo sodelovali v reviziji njihovega dela, njihovega delovanja. Temu se reče pireviju, tako da smo skupaj s Švedsko, Kanado in Švico naredili to poročilo, ki je bilo potem obravnavano seveda tudi na Evropskem računskem sodišču in smo, ocenjujemo, da smo bili zelo uspešni. Naš prispevek je pohvalil tudi sam predsednik Evropskega računskega sodišča, Tony Murphy.

Druga revizija, ki je bila delana, bom rekla tudi kot mednarodna je bila delana v okviru Intosaja, to je mednarodna organizacija revizijskih inštitucij za okoljsko revidiranje in tukaj smo naredili eno revizijo, ki je bila tudi vključena v mednarodno primerjavo, in sicer prilagajanje podnebnim spremembam. Sicer smo pa v Sloveniji naredili tako kot vsako leto vse tri državne blagajne, vse tri blagajne financiranja, se pravi državno zdravstveno, pokojninsko, neko določeno število občin, delali smo prečne revizije plač, delali smo prečne revizije podpornih dejavnosti na javnih zavodih, pod lupo smo vzeli tudi nekaj javnih komunalnih podjetij. Lotili smo se načrta za okrevanje in odpornost. Lansko leto so bile seveda prisotne tudi še volitve poslancev v Evropski parlament in same politične stranke. Verjetno sem še kaj spustila, ampak bom rekla, to so bile tiste, s katerimi smo se največ ukvarjali. Na koncu posamezne revizije pa, kot veste, podamo ali priporočila ali pa ukrepe, poleg mnenja. Mnenje je lahko pozitivno, s pridržkom ali negativno. V lanskem letu je bilo kar nekaj pozitivnih mnenj dano, pa tudi ostalih. In sicer priporočila, ki jih dajemo niso obvezujoča, medtem ko ukrepi pa so. Tako da lahko napovem, da sem vsem ministrom tega sklica zdaj tudi pisala, poleg čestitke zraven tudi predlog za srečanje, na katerem bi vse ministre seznanila z dosedanjimi ugotovitvami na njihovem področju in ukrepi, ki jih morajo narediti na podlagi zahteve Računskega sodišča. Moram reči, da so se nekateri ministri že odzvali, tako da prvi sestanki so že v naslednjem tednu. Predstavitve naših poročil so seveda vedno tudi ali na KNJF takrat, kadar je to ta tema, ki vas, ki obravnava to komisijo oziroma je pobuda z vaše strani, ali na kakšnih drugih delovnih telesih, odvisno ali je to za kulturo ali je to za zunanje zadeve, za Evropske zadeve, v glavnem smo bili prisotni na večih teh sejah v lanskem

letu.

V revizijah, revizije selekcioniramo tudi po posameznih področjih, tako da imamo 18 tematskih področij, kamor te revizije uvrščamo. Hkrati pa jih v skladu z usmeritvami, ki jih je dala mednarodna organizacija INTOSAI, uvrščamo tudi med SDG-je ... Cilje trajnostnega razvoja, se opravičujem, med cilje trajnostnega razvoja. Tako da vsako revizijo, ki je kakorkoli povezana s temi cilji trajnostnega razvoja, tudi na to vežemo. Seveda niso vse naše revizije, ki jih delamo, vezane na cilje trajnostnega razvoja, vse ostale, vse revizije pa so seveda vezane na ta tematska področja, ki jih imamo.

Omenila sem že, da smo v lanskem letu dali tudi sto, okoli sto svetovanj, naredili sto svetovanj uporabnikom javnih sredstev. Kdo nas največ sprašuje? Največ nas sprašujejo občine, javni gospodarski zavodi in v lanskem letu je bilo seveda veliko vprašanj na temo volitev, pa političnega sistema. To pa velja tudi za letošnje leto, to bomo pač v naslednjem letu povedali, ampak dejansko, kadarkoli so volitve, se organizatorji volilnih kampanj v veliki meri obračajo na nas, kar je tudi prav, zaradi tega, da se zmanjša število napak.

Za konec bi mogoče predstavila samo še to, da katere so tiste stvari, ki jih ugotavljamo v revizijah iz leta v leto, pa niso še dovolj dobro pokrite oziroma se napake še vedno kar ugotavljajo. In sicer se izboljšuje, v okviru se izboljšuje, ampak še vedno napake ostajajo. Tako na primer ugotavljamo, da nekateri javni zavodi na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter institucionalnega varstva starejših najemnine od državnega premoženja še vedno evidentirajo v svojih knjigah kot svoje prihodke, namesto da bi jih nakazali v proračun države, ki je lastnica premoženja, in to zahteva tudi zakon, a ne. Smo. Na to temo smo vladi že priporočili, da naj od ministrstva pridobi podatke o obsegu oddajanja tega premoženja in opredeljenih prihodkih od najemnin ter prouči razloge za neizvajanje zakona ter ustrezno ukrepa. Moram reči, da se tukaj se stvar majčkeno premika, ampak je pa še vedno to kar problem, tako da ne moremo reči, da je že rešen. Druga zadeva, ki je bila vedno aktualna v letošnjem proračunu, pa bom rekla, v Iprotu tega razkritja ni bilo, ampak iz splošne rezervacije je bilo proračunskim sredstvom iz leta v leto zagotovljenih več sredstev za namene, za katere smo ocenili, da bi jih bilo mogoče oziroma mogoče oziroma bi jih bilo treba vnaprej načrtovati. V letošnjem letu tega razkritja ni, ker je pač Vlada v tem delu sprejela neko pravno podlago, vendar vseeno priporočamo, zdaj v bistvu razkrijem že kaj piše v poročilu, a ne, da se morda predlaga, da se sistemska ureditev na tem področju še uredi. No, ampak bom rekla, to je bilo vsakoletno, vsakoletna težava, precej velika. Vsako leto imamo težave tudi na področju plač. Zakaj je toliko napak na področju plač, zakaj toliko napak na področju javnih naročil, povezujemo s tem, da sta obe dve zakonodaji izredno kompleksni, da sta predmet kar naprejšnjega spreminjanja, prilagoditev in potem napake izhajajo iz tega naslova. Za konec je pa tista, kar je pa mogoče še najbolj pomembna in jo tudi jo polagam na srce tudi bodoči oziroma sedanji Vladi, da nameni močnejši nadzor. Želimo, da bi ministrstva nad posrednimi proračunskimi uporabniki oziroma nad poslovanjem pravnih oseb, ki prejemajo proračunska sredstva, namenili več nadzora. Tega nadzora ni. Ministrstva sicer delajo nekaj aktivnosti za izboljšanje nadzora, vendar to ni še ustrezno. Gre se pa tukaj predvsem za področja zdravstva, izobraževanja in znanosti. Tako da to bi bila tista, tiste ugotovitve, ki se pojavljajo iz leta v leto.

Mislim, da sem na kratko predstavila naše delo v preteklem letu. Če so kakršnakoli vprašanja ali pa kaj nisem dosti dobro pojasnila, smo pa na razpolago vsi trije. Hvala lepa.