Predsedujoči, hvala za besedo.

Zdaj v Sloveniji živimo v demokratični državi. Temelj demokracije kot tak je, bom rekel, zapisan oziroma baziran na našem največjem pravnem aktu na Ustavi Republike Slovenije, pa vendar, spoštovane kolegice in kolegi, Ustava

poleg pravic prinaša tudi dolžnosti. To je tisti glavni temelj, na katerem je zgrajena demokratična družba. In v dani zahtevi za ustavno presojo s strani Varuha človekovih pravic vidim odklonsko ravnanje od tega ravnovesja pravic in dolžnosti. Zakaj? Govorimo tako, kot je minister, ki opravlja tekoče posle, povedal o tem, da gre za posameznike, posameznice, ki svoja dejanja ponavljajo, za ponavljajoče se dogajanje. Torej, če še bolj plastično ponazorim. Gre za tiste posameznike, ki iz davkoplačevalskih sredstev, se pravi iz državne blagajne blagajne prejemajo socialno podporo, torej s strani vseh, ki vplačujemo davkoplačevalsko blagajno. In potem s svojimi ravnanji kršijo neke, bom rekel, norme družbe, ki je zapisana v zakonodaji. Tak posameznik zlorablja pravice, ne uveljavlja pa dolžnosti do slovenske družbe, tak posameznik nima, ne bi smel imeti pravice, da so njegovi socialni prejemki nedotakljivi. Glejte, kdor v demokraciji vidi samo pravice, ne pa tudi dolžnosti, ne razume, ne razume bistva demokracije. Taka oseba zlorablja kar demokracija prinaša. Ne spoštuje pa tega, kar bi moral sam prispevati k temu, da demokratična družba funkcionira. Tak posameznik je s svojimi ravnanji, namernimi ravnanji, če so ponavljajoča, seveda breme družbe, breme davkoplačevalske blagajne, breme socialne blagajne. Ne prispeva pa k temu, da bi s svojimi dejanji ravnal tako, kot zakonodaja ureja družbeno ravnanje v Sloveniji. In zato, bom rekel, se nikakor ne morem strinjati, da taka sprememba zakonodaje, ki je bila podana, torej, da so tudi ti socialni transferji za te, ki ponavljajo odklonska ravnanja lahko predmet izvršbe. Nikakor se ne morem strinjati s tem, da ne bi to bilo v neskladju z Ustavo. Kajti še enkrat, bistvo Ustave Republike Slovenije je ravno to, da demokracija poleg pravic prinaša tudi dolžnosti. In vsak, ki meni drugače, meni, da je očitno za nekatere dovoljeno, da uživajo samo pravice, ne spoštujejo pa dolžnosti, ki jih imajo do države in do vseh, ki z državo soustvarjamo, predstavljamo in ki se ravnamo skladno z zakonodajo. Tako da še enkrat. Ne strinjam se in ne morem se strinjati s to zahtevo Varuha človekovih pravic. Kajti gre za nekaj, kar, bom rekel, je tudi v tujini ustaljena praksa, od Nemčije, Avstrije, Francije, Španije, Portugalske, Italije in tako naprej. Vse te države poznajo to možnost, da so lahko socialni transferji tudi predmet izvršbe.

Torej, spoštovane kolegice in kolegi, ta zahteva varuha, še enkrat, se mi ne zdi v skladu s tem, kar bi slovenska ustava, kar je slovenska ustava, kar je v svoji biti in kar bi morali tudi mi kot poslanci Državnega zbora zagovarjati.