Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci.

Lansko leto sprejeta novela Zakona o splošnem upravnem postopku, prva po desetletju, je bila odgovor, odgovor na dolgoletna opozorila strank, tako državljank, državljanov kot gospodarstva, da so upravni postopki v Sloveniji preveč zapleteni in pavšalno rečeno, trajajo predolgo. Bistveni cilj novele ZUP-I je tako omogočiti hitrejše, enostavnejše, predvsem učinkovitejše vodenje upravnih postopkov. Lahko rečem, primerne načinu življenja in poslovanja, seveda 21. stoletja. A še preden bi te rešitve iz noveliranega zakona lahko v polnosti zaživele in pokazale svoje pozitivne učinke, tako za ljudi kot za gospodarstvo, je Državni svet tako vložil veto, ko ta ni uspel, še zahtevo za presojo ustavnosti nekaterih določb novega zakona oziroma novele. Gre za nekaj delov, ki urejajo pravzaprav štiri institute in sicer jezikovnega pomočnika, nova pravila glede vročanja, formativno odločbo in tako imenovano odločbo brez obrazložitve. Poudaril bi, da vsi ti štirje instituti zasledujejo pravzaprav en in isti cilj, to je administrativno razbremenitev postopkov ali če dovolite, bolj laično rečeno, debirokratizacijo. Z uvedbo teh rešitev so upravni postopki

v Sloveniji končno lahko optimizirajo, razbremenijo nepotrebnega balasta, tudi pohitrijo in nenazadnje uspešno digitalizirajo recimo elektronsko vročanje. Lani jeseni v državnem zboru sprejete spremembe zakona so, še enkrat povem, namenjene izključno večji učinkovitosti teh postopkov in hkrati zakon strankam želi omogočiti čim hitrejšo pridobitev odločitev v upravnih postopkih, seveda s čim manjšo administrativno obremenitvijo za njih. Naj opomnim, da se na leto v Sloveniji izda cirka 11 milijonov odločb v upravnih postopkih. Tako da ta novela prinaša resnično priložnost za bolj učinkovite in hitrejše upravne postopke. Ta zakon je resna priložnost za debirokratizacijo Slovenije. Vlada Republike Slovenije se je do predmetne zahteve za presojo ustavnosti že opredelila, v svojem mnenju na kratko predlaga, da Ustavno sodišče zahtevo zavrne. V obsežnem mnenju sicer so seveda navedeni številni argumenti, ki so v veliki meri identični s tistimi, ki jih navaja tudi Zakonodajno-pravna služba. Ne bom se spuščal v tem trenutku v neko strokovno razpravo, verjamem, da niti ni tako ključno v tem trenutku, ključne inštitute sem naštel in predvsem njihov cilj.

In spoštovane, spoštovani, vse navedeno kaže, da izpodbijane rešitve novele ne omejujejo procesnih pravic strank, kar sicer predlagatelj zatrjuje, zato vlada predlaga, da Državni zbor potrdi mnenje Zakonodajno-pravne službe in ga v takšni obliki pošlje tudi ustavnemu sodišču.

Hvala lepa.