Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Spoštovani člani odbora in drugi udeleženci seje. Pred vami je torej predlog stališča Republike Slovenije k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalnih omrežjih, ki ga je Vlada potrdila 28. maja.

Naj uvodoma pojasnim, da gre za zakonodajni akt, ki ga je Evropska komisija predložila v obravnavo v začetku letošnjega leta in s katerim želi posodobiti in poenotiti evropska pravila za elektronske komunikacije. Predlog uredbe nadomešča direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah in hkrati spreminja nekatere druge zakonodajne akte Evropske unije na tem področju ter s tem vzpostavlja enoten pravni okvir na področju digitalnih omrežij. Evropska unija želi s predlaganim zakonodajnim aktom doseči cilje programa politike Digitalno desetletje 2030, ki je povezljivost prepoznal kot ključno za digitalno preobrazbo in kjer je cilj na tem področju do leta 2030 zagotoviti univerzalno gigabitno širokopasovno povezavo in 5G na poseljenih območjih.

Republika Slovenija v predlogu stališča uvodoma pozdravlja predlog akta in cilje, ki jih pri tem zasleduje Evropska unija. Ob tem pa opozarjamo na posamezne vidike predloga, ki jih je treba skrbno preučiti in nasloviti tekom postopka sprejemanja akta. S ciljem doseganja večje povezljivosti in kakovosti storitev podpiramo prehod na gigabitna omrežja ter postopno opuščanje bakrenih omrežij, ob hkratnem poudarku na trajnostnem upravljanju materialov in virov. Ponovni uporabi infrastrukture in zmanjševanju okoljskih vplivov gradnje. Republika Slovenija podpira enoten in sodoben regulativni okvir ter krepitev odpornosti, varnosti in zanesljivosti omrežij. Pri tem si bo prizadevala za jasno razmejitev pristojnosti med nacionalnimi regulativnimi organi in pristojnimi nacionalnimi organi za kibernetsko varnost ter sorazmeren in ustrezno varovani obseg zbiranja občutljivih podatkov o digitalni infrastrukturi. Čeprav podpiramo namero po poenostavitvi postopkov splošne odobritve se ne strinjamo s predlaganim mehanizmom enotnega dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev. Republika Slovenija si bo tako prizadevala za ohranitev trenutnega sistema splošne odobritve, saj bi predlagana ureditev lahko nesorazmerno povečala administrativno obremenitev nacionalnih regulativnih organov brez jasno izkazane dodane vrednosti. Podpiramo tudi okrepljeno evropsko usklajevanje na področju upravljanja radiofrekvenčnega spektra in številskega prostora ter vzpostavitev skupnega okvira za satelitske okvire. Republika Slovenija ob tem poudarja, da mora ta radio frekvenčni spekter in številski prostor še naprej, kot omejena naravna dobrina, ostati v lasti vsake države članice in ne skupni evropski vir. Posledično si bo Republika Slovenija prizadevala, da določanje plačil za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in letnih pristojbin za kritje administrativnih stroškov ostane v pristojnosti vsake posamezne države članice. Na področju spektra si bo Republika Slovenija prizadevala tudi za ureditev, da se harmoniziran radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne storitve podeli za največ 30 let in se nato na novo podeli. Nasprotujemo avtomatičnemu podaljšanju pravic in se zavzemamo za ohranitev dosedanje ureditve.

V stališču posebej izpostavljamo tudi podporo uveljavitvi močnejše vloge Evropske komisije pri izvajanju ukrepov za učinkovito reševanje čezmejnega škodljivega motenja med državami članicami.

Nadalje si bomo prizadevali za ohranitev dosedanjega sistema financiranja univerzalne storitve, ki državam omogoča izbiro med financiranjem univerzalne storitve iz državnega proračuna ali pa financiranjem iz kompenzacijskega sklada, v katerega prispevajo operaterji. Po mnenju Republike Slovenije bi morale države članice imeti tudi možnost ohraniti ali uvesti višjo raven varstva pravic končnih uporabnikov. V okviru obravnave

akta si bomo tako prizadevali, da ne bo prišlo do poslabšanja pravic končnih uporabnikov. Predlog akta predvideva šestmesečni rok za začetek uporabe uredbe, ki ga Republika Slovenija ne podpira. Prizadevali si bomo za začetek uporabe uredbe v 18 do 24 mesecih po sprejemu, kar bo omogočilo pravočasno in kakovostno prilagoditev nacionalne zakonodaje.

Spoštovani, predlagam, da predlog stališča podprete. Hvala.