Hvala predsednica, še enkrat, lep pozdrav vsem članicam in članom odbora!

Pred vami je torej predlog direktive glede pospeševanja postopkov izdaje dovoljenj, in sicer gre za spremembo direktive glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov energije, Direktive o skupnih pravilih notranjega trga električne energije ter Direktivo o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov zemeljskega plina in vodika.

Namen predloga je pospešiti izdajo dovoljenj za projekte na področju energetske infrastrukture, vključno s prenosnimi in distribucijskimi omrežji, skladiščenjem energije in polnilnimi postajami ter za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Večina deležnikov namreč pred dolgotrajno izdajo dovoljenj označuje kot glavno oviro pri hitrejšem razvoju omrežne infrastrukture, ki je pogoj za večjo stopnjo energetske samozadostnosti EU ter s tem zmanjšanje odvisnosti od uvoza drugih, cenovno po navadi dražjih ali pa vsaj nestanovitnih goriv. Cilj predloga je odpraviti ugotovljena ozka grla v postopkih izdaje dovoljenj, s katerimi se srečujejo projekti na področju energije iz obnovljivih virov in projekti na področju energetske infrastrukture, kot so elektroenergetska in plinska omrežja, skladišča in polnilne postaje, ki so ključnega pomena za vključitev energije iz obnovljivih virov v energetski sistem.

In sicer, da naštejem samo najpomembnejše. S skrajšanjem rokov in preprečevanjem nepotrebnih zamud v postopkih izdaje dovoljenj, z vključitvijo določb uredbe sveta o pospešitvi uvajanja energije iz obnovljivih virov s ciljno usmerjenimi spremembami, z uvedbo dodatne ciljno usmerjene prožnosti pri uporabi okoljskih pravil ter z uvedbo enotnega digitalnega portala na nacionalni ravni za izdajanje dovoljenj za omrežja, hranilnike in obnovljive vire energije.

Republika Slovenija pozdravlja predlog, saj se zaveda pomena hitrega razvoja omrežij in spodbujanja čistih energetskih tehnologij, s ciljem zmanjšanja uvozne odvisnosti ter s tem povečanja stopnje energetske samozadostnosti. Slovenija tudi nadaljuje, tudi nadalje ugotavlja, da gredo nekatere rešitve sicer v pravo smer, a hkrati poudarja, da bi prevelika kompleksnost novih določb lahko imela neželene negativne učinke na samo hitrost izdajanja dovoljenj. Pravna razdrobljenost in nejasnost določb namreč povečuje tveganja za različne interpretacije in posledično spore, kar lahko ima za posledico dodatne zamude pri izvajanju postopkov. Slovenija zato meni, da se moramo v direktivi izogibati podrobnim proceduralnim predpisom, določbe pa morajo biti zastavljene dovolj fleksibilno, da jih države članice lahko prilagodijo svojim lastnim nacionalnim potrebam.

Predloge, predloge Slovenija tako vidi predvsem kot nabor možnih ukrepov in poenostavitev, ki jih država članica lahko uporabi za dodatno pospešitev nacionalnih postopkov ob ustreznem upoštevanju specifik nacionalnega sistema in administrativnih praks. Dodatno delo pri prenosu zakonodaje lahko namreč predvsem za manjše države z manj kadrovskimi zmogljivostmi prinese znatne izzive pri izvajanju prenosa določb v nacionalno zakonodajo, posledično pa zamudo pri razvoju projektov v teku in zmedo za nacionalne razvijalce projektov.

Slovenija podpira splošni cilj digitalizacije postopkov izdaje dovoljenj, izražamo pa večjo fleksibilnost do rokov vzpostavitve enotnega digitalnega portala. Enako tudi

glede večje fleksibilnosti predlogov določb, ki vključujejo inštrument tihe odobritve organa, predvsem v smeri, da mora biti ta inštrument uveden kot možnost, ki ga države članice lahko uporabijo po lastni presoji, niso pa zaradi različnih pravnih sistemov /nerazumljivo/ k temu obvezane. Slovenija je tudi zadržana in bo izrazila večjo fleksibilnost glede smotrnosti uvedbe neodvisnega posrednika za spodbujanje dialoga med nosilci projekta in širšo javnostjo pri projektih na področju energije iz obnovljivih virov energije z nameščeno močjo nad deset megavatov. Slovenija tu predlaga, da se iz izraza "neodvisen posrednik" odstrani izraz "neodvisen" in razširi možnost imenovanja posrednika s strani vlagatelja ne le na države članice. Namen posrednika je že po osnovi naklonjen naložbam, s tem predlogom bi se radi izognili dodatnim birokratskim bremenom in ohranili odgovornost vlagatelja za sodelovanje z javnostjo, s čimer bi zagotovili pregledne vloge v postopku in maksimalno možno fleksibilnost v samem postopku.

Hvala.