Hvala predsednica za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Ja, Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je predlog stališča obravnavala 2. 6. in ga tudi podpira. Komisija se je seznanila, da je namen obravnave uredbe prispevati k pravočasnemu in učinkovitemu razvoju ter interoperabilnosti odporne energetske infrastrukture po vsej Evropski uniji. Komisija je v razpravi opozorila, da prenovljena uredba pomembno širi področje delovanja na vodikova omrežja, ki v Evropi še niso razvita. Zanimalo jo je, kakšna je predvidena vloga Slovenije pri oblikovanju evropskega vodikovega omrežja, kdo sodeluje pri pripravi strokovnih podlag in kako bodo usklajene nacionalne razvojne usmeritve z načrti EU? Opozorila je, da je področje vodika izjemno kompleksno, saj še ni jasno, kdo bo vodik proizvajal, kdo ga bo uporabljal in pod kakšnimi ekonomskimi pogoji. Komisija je nadalje izrazila podporo zadržanosti Slovenije glede delitve stroškov, saj gre za zelo velike investicije, pri katerih je treba zagotoviti enakopravno obravnavo vseh držav članic. V odgovoru je bilo pojasnjeno, da se razvoj vodikove infrastrukture šele začenja in da bo najverjetneje sledil podobni poti, kot se je v preteklosti razvijalo plinsko omrežje. Na začetku bo razvoj temeljil predvsem na interesu industrije, postopnem oblikovanju trga in uvajanju tehnologij za proizvodnjo, transport in porabo vodika. Pojasnjeno je bilo tudi, da Evropska komisija podpira postopno vključevanje vodika v obstoječo plinsko infrastrukturo ter projekte, ki omogočajo večjo integracijo obnovljivih virov energije. Komisija se je v razpravi zanimala tudi za konkretne projekte skupnega interesa. Izpostavljeno je bilo, da je bil med uspešnejšimi slovenskimi PCI projekti 400 kilovotni daljnovod med Slovenijo in Madžarsko. V odzivu so med potencialnimi prihodnjimi projekti bili omenjeni črpalna hidroelektrarna Kozjak ter projekti pametnih omrežij in naprednega upravljanja elektroenergetskega sistema. Posebna pozornost je bila namenjena predlogu, da bi se 25 odstotkov iz naslova čezmejnih prenosnih zmogljivosti namenilo financiranju PCI projektov. V razpravi je bilo opozorjeno, da države članice v skupne projekte vstopajo z različno razvitimi omrežji, zato bi bilo treba pri porazdelitvi bremen in koristi upoštevati tudi njihova izhodišča. Komisiji je bilo pojasnjeno, da Slovenija zaradi svoje dobre povezanosti z regionalnimi energetskimi trgi ustvarja nadpovprečne prihodke iz čezmejnih prenosov, ki jih trenutno uporablja za razvoj omrežja in zniževanje omrežnin. Zato Slovenija zagovarja stališče, da bi morale države članice ohraniti večjo fleksibilnost pri uporabi teh sredstev.

Ob zaključku razprave je komisija poudarila, da mora Slovenija čim prej oblikovati jasno strategijo razvoja vodikovih koridorjev in uporabe vodika. Hkrati je bilo opozorjeno, da je uporaba obstoječih plinovodov za transport vodika s tehničnega in varnostnega vidika zahtevna ter da bo treba tem vprašanjem v prihodnje nameniti posebno pozornost. Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj predlog stališča podprla. Hvala.