Hvala lepa, predsednica za besedo, dobro jutro vsem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred vami sta pravzaprav dva predloga stališč Republike Slovenije do zakonodajnih predlogov, ki jih imate na dnevnem redu, pod točko ena in pod točko dva, ki jih je Evropska komisija predstavila v okviru svežnja za evropska omrežja. In sicer najprej Predlog direktive glede pospeševanja postopkov izdaje dovoljenj in predlog nato revizije Uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, tako imenovano TEN-E uredbo. Namen predloga TEN-E uredbe je prispevati k pravočasnemu in predvsem učinkovitemu razvoju ter interoperabilnosti odporne energetske infrastrukture po vsej energetski uniji. Energetska omrežja imajo ključno vlogo pri oživitvi konkurenčnosti energetske unije oziroma Evropske unije ter zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo. Hkrati se razvoj energetskih omrežij srečuje z novimi izzivi. Elektroenergetska omrežja bodo morala zadovoljiti vse večje povpraševanje, povezano z elektrifikacijo končnih porab in predvsem s krepitvijo vodikovega ekosistema.

Prvotna TEN-E uredba iz leta 2013, ki je bila revidirana tudi že leta 2022, je omogočila, da se pod določenimi pogoji nekatere ključne čezmejne energetske infrastrukturne projekte med državami članicami prepozna kot projekte skupnega interesa. To so tako imenovani PCI projekti oziroma projekti vzajemnega interesa. Ti projekti med državami članicami in tretjimi državami so zelo pomembni, ker imajo vzajemen interes na nivoju celotne Evropske unije.

Pridobitev tega statusa razvijalcu projektov olajša pot pridobivanja dovoljenj in mu omogoči kandidaturo za pridobivanje financiranja iz naslova inštrumenta za povezovanje Evrope. Čeprav cilji uredbe TEN-E v veliki meri ostajajo veljavni, je namen predloga uredbe odpraviti nekatere pomanjkljivosti, da se zagotovi okvir, primeren za podporo razogljičenja konkurenčnega in odpornega energetskega sistema do leta 2050.

Predlog komisije tako uvaja naslednje spremembe: uvaja nove kategorije infrastrukture za krepitev fizične in kibernetske varnosti ter zaščite in učinkovitosti obstoječih omrežij. Olajšuje uporabo orodij za čezmejno delitev stroškov projektov energetske infrastrukture. Določa načela, ki jih mora nacionalni regulativni organ uporabljati pri čezmejni razporeditvi stroškov za te tako imenovane PCI oziroma PMI projekte. Poenostavlja in pospešuje postopke izdajanja dovoljenj za PCI oziroma PMI projekte. Vključuje zahteve, da za te projekte na področju električne energije velja samodejna domneva prevladujočega javnega interesa. Uvaja obveznost digitalizacije postopkov izdaje dovoljenj, kar bo seveda rezultiralo v hitrejšem končanju postopkov. Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi določa oziroma določi osrednji scenarij za sektorje električne energije, vodika in plina. Komisijo pooblašča, da usmerja postopek usklajevanja potreb k elektroenergetskemu sistemu, da bi ugotovila možne rešitve za neusklajene potrebe ter od operaterjev prenosnih sistemov zahteva, da za PCI oziroma PMI projekte, ki so pomembni za zmanjšanje preobremenjenosti povezovalnih vodov, rezervirajo 25 odstotkov prihodkov od prezasedenosti.

Republika Slovenija pozdravlja prenovo TEN-E uredbo, krepitev podpore EU na področju razvoja omrežij

skozi inštrument predlagane uredbe bo izjemnega pomena za doseganje energetsko podnebnih ciljev in krepitve strateške avtonomije Evropske unije, zato ukrepe, ki so predvideni v predlogu uredbe za uresničevanje tega cilja podpira. Slovenija tudi pozdravlja novo določbo, da za PCI projekte na področju električne energije velja samodejna domneva prevladujočega javnega interesa. Tudi sicer pozdravlja večjo jasnost postopkov izdaje dovoljenj in sodelovanja javnosti ter ob upoštevanju realnih rokov za izvedbo večje digitaliziranosti teh postopkov. V predlogu uredbe je Slovenija najbolj zadržana do postopka ocene stroškov in koristi za projekte s čezmejnim vplivom, predvsem pa do predloga obveznega odvajanja 25 odstotkov prihodkov iz naslova čezmejnih prenosnih zmogljivosti za financiranje PCI projektov. Pri zadnjem lahko Slovenija pokaže najmanj fleksibilnosti. Za nas je ključno, da ti prihodki ostanejo na voljo operaterjem v državah članicah, kjer so bili ti prihodki pobrani, in ne nujno za namen financiranja teh projektov. Hvala lepa.