Najlepša hvala, predsedujoči, predsednik.

Najprej naj izrazim veliko zadovoljstvo in na to nad tem, da se je na volitvah v Državni zbor in tudi po volitvah v fazi usklajevanj izkazala večina, da prihaja Slovenija končno v močno desnosredinsko vlado, ki jo nestrpno pričakuje. Pred volitvami sem dal za to, da je do tega prišlo, vse od sebe in tudi po volitvah je bil moj trud v fazi pogajanj, usklajevanj, tudi koalicijske pogodbe, zlasti usmerjen v to, da smo danes ali pa da smo ta teden pred tistim drugim korakom po izvolitvi predsednika Vlade, in sicer izvolitvi Vlade, 16. Vlade Republike Slovenije, pred katero so številni izzivi in verjamem, da bo ta koalicija kos vsem tem izzivom, nalogam in da bo tudi upravičila zaupanje v javnosti.

Zdaj, kar se tiče Ministrstva za infrastrukturo in energetiko naj povem, da sem bil minister tega istega resorja že v obdobju 2020-2022, da to ministrstvo odlično poznam, poznam tam zaposlene, poznam izzive, poznam še nedokončane projekte, ki so še iz tega istega, istega obdobja, poznam projekte, ki smo jih takrat zastavili, pa se danes še izvajajo. Seveda prvi, prvi korak je to, da se to ministrstvo zdaj združuje nazaj takšno kot je bilo v preteklosti, in da bo treba najprej, je potrebna reorganizacija, vzpostaviti sistem. Druga stvar, ki pa je pomembna, pa je, da je potrebno in bom takoj ob prevzemu ministrstva, da bomo pregledali finančne situacije po celotnem ministrstvu, tudi na DRSI, pregled podpisanih pogodb, NRP, NRP zlasti v zadnjem letu, pregleda plana investicij in tudi koliko je v bistvu ostalo denarja, kar se tiče teh obeh ministrstev v proračunu sploh za letošnje leto.

Zdaj na začetku želim poudariti investicije in učinkovitost investicije. A veste, mnogokrat se zdi, da je v tej državi problem denar za razvijanje investicijskega toka. Drži, mogoče je bilo to v preteklosti, zlasti v obdobju krize, ko je prihajalo do slabega vzdrževanja zlasti državnih cest, ampak mnogokrat je to le izgovor. Največji problem pri vodenju investicij ali pa začetku, začenjanju investicijskega toka posameznih projektov je to, da je vsak, ki ima v tej državi 5 minut časa, želi določeno investicijo zaustaviti, bodisi je to neka civilna iniciativa, organizacija, skupnost, kdorkoli ali celo še več, nekateri državni organi, ki blokirajo druge državne organe, in ko sem bil minister prvič, sem se s tem večkrat soočal, ampak ravno to je moje ključno sporočilo, to je treba ustaviti. v tej državi ne more strateških projektov države, energetskih in infrastrukturnih zaustaviti nekdo, ki ima zgolj in samo parcialni interes. Treba presojati kaj je tisto kar je javni interes in javni interes je višja blaginja za vse državljanke in državljane. Zato smo tudi že v koalicijski pogodbi predlagali vzpostavitev dolgoročnega investicijskega načrtovanja do leta 2040, se pravi, kot krovne razvojne vizije z opredelitvijo tistih ključnih prioritet in potem tudi priprava konkretnih projektov, investicijskih, na področju energetike, infrastrukture, drugih projektov na podlagi konvencije o prihodnosti Evrope. In že zdaj povem eno stvar, da bomo z mini..., upam, da bodočo ministrico za okolje in prostor, tvorno sodelovali pri tem, da se za strateške energetske in infrastrukturne projekte pripravi tudi zakonodaja, lex specialis, da se na podlagi zakona določeno stvar umesti v prostor, kajti sprejemanje DPN v tej državi, državnih prostorskih načrtov, pridobivanje gradbenih dovoljenj, lepo vas prosim, to traja leta in leta in nikamor ne pridemo. A veste, za primer, uvodoma za primer. Leta 2011 se je začelo umeščanje v prostor drugega tira. Železniške povezave med Ljubljano in Kranjem. Še sedaj nismo, nismo v Kranju, pa podatke, ki jih zdaj pridobivam je, da bo v kratkem bomo lahko dali prošnjo za gradbeno dovoljenje, ampak od leta 2011, in tukaj tiči naš problem, tukaj tiči osnova vsega problema.

Še ena stvar, ki jo želim uvodoma nasloviti, pa se nanaša na vodje projektov, pa tudi gradbene izvajalce. V koalicijski pogodbi je jasno zapisano, da vsi gradbeni posegi na prometnicah, ki ovirajo tekoč promet, se izvajajo tudi ponoči. Danes imamo oziroma ima Dars pogodbe z izvajalci, ima zapisano, da se ti projekti izvajajo celoten svetel dan dneva.

Pa se res? Če greste mimo Domžal ob šestih, sedmih zvečer, tam ne vidim jaz nobenega, ki bi izvajal ta projekt. Ali je Dars koga poklical na odgovornost zaradi tega, da se ta pogodba ne izvaja? In naj povem, da verjamem, da tudi izvajalci in tudi Dars gledajo to mojo predstavitev. Naj povem, da pričakujem konec tega tedna, da se vsaj pri Postojni, kjer je največji prometni zamašek, začnejo izvajati dela ponoči. Če je problem Arso, če je problem hrup, bomo te probleme rešili, seveda v skladu z različnimi presojami, ampak če lahko v tujini izvajajo dela ponoči, bomo tudi v Sloveniji.

In še ena stvar, ki je v koalicijski pogodbi jasno zapisana, pa ne bo ostala spregledana, je, da med ključnimi kriteriji izbire najugodnejših izvajalcev infrastrukturnih projektov se poleg cene določi tudi rok izvedbe. Se pravi, zakaj rok izvedbe? Zaradi tega, ker če je nekje neko delo in nastajajo zastoji, kot nastajajo zdaj okrog Domžal proti Ljubljani ali pa na Primorski avtocesti, prihaja tudi do gospodarske škode. Se pravi, ti zastoji pomenijo veliko večji, večje finančno breme za naše gospodarstvo, za ljudi. Kot če bi bil določen projekt malce dražji, pa bi bil pravočasno oziroma hitreje izveden.

Zdaj po tem v uvodu, predsednik, prehajam na energetiko. Moje ključno sporočilo pri energetiki je dolgoročna energetska samozadostnost in neodvisnost ter robustnost našega elektroenergetskega sistema. Razvoj energetskega sistema na kombinaciji jedrske energije, hidroenergije, geotermalne energije ter ostalih racionalnih obnovljivih virov, kamor pa, tako imamo tudi v koalicijski pogodbi, ne štejemo vetrne energije. Moj pristop bo pametna, stvarna energetska politika in ne zeleno aktivistična zelena politika oziroma zelena aktivistična energetska politika.

Ključen projekt mojega mandata, da bo torej iskanje odgovorov v kvazi zelenem dogovoru, kajti ta odgovor smo mi dobili v Španiji, leta 2025, ampak ključen projekt bo nadaljevanje oziroma pohitritev postopkov za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne, gospe in gospodje, predstavlja konkurenčen, zanesljiv, predvidljiv vir energije. In imamo že s prvim blokom izjemno pozitivne izkušnje. Imamo - še vedno - tukaj strokovnjake. Po memorandumu, ki smo ga podpisali leta 2020, v Washingtonu, imamo tudi izmenjavo strokovnjakov, ekspertov znanja tudi z Združenimi državami Amerike.

Torej jedrska energija že danes podpira vrsto dolgoročnih ciljev, prioritet in načrtov razvoja države, tudi zajetih v različnih naših državnih in nacionalnih dokumentih. Torej, ključna prednost projekta JEK2 je stabilna, varna in zanesljiva oskrba z električno energijo. Domač, naš vir energije in hkrati tudi z EcoM2 pridobimo zmanjševanje energetske uvoznosti iz tujine. Pomeni konkurenčen vir energije, ki predstavlja sprejemljivo, predvidljivo in stabilno ceno električne energije. Torej, gre za optimalno rešitev, če želite, tudi na okoljske, okoljske zahteve. In ena izmed stvari našega predsedovanja leta 2021 je bila tudi umestitev jedrske energije kot okolju sprejemljive energije.

Zdaj, reaktor tretje generacije, ne. Kaj to pomeni? Glejte, izboljšana tehnologija, izboljšana varnost, večja ekonomska konkurenčnost, majhne količine predvidenih radioaktivnih odpadkov, delovanje v pasu, v pasu ali trapezu, potem je tudi tukaj s tretjo

generacijo možnost souporabe koristne toplote za daljinsko ogrevanje, lokalno ali pa tudi širše, če želite. Potem je možnost sodelovanja slovenskega gospodarstva v vseh razvojnih stopnjah, od zasnove, gradnje opreme, zagonskega testiranja, sofinanciranja. Tukaj so tudi drugi pozitivni učinki na gospodarski razvoj in življenjski standard, ter tudi visoko kvalificirana delovna mesta, ki jih pač v Sloveniji potrebujemo. Verjamem, da boste me v nadaljevanju vprašali o vseh podrobnostih ali pa idejah, od tehnologije naprej glede drugega bloka. Glejte, najprej moram priti na ministrstvo se tudi vse skupaj z Gen energijo, lahko pa povem eno stvar, da ta trenutek je investitor gen energija, da ne potrebujemo nobenih drugih korakov, ampak le pohitritev tega objekta za umeščanje v prostor, da potrebujemo mogoče tudi kakšen dogovor s kakšno drugo državo že sedaj, bistveno pa je, da tudi skupaj z lokalno skupnostjo sprejemamo, se pravi s Posavjem sprejemamo v ta energetski objekt, v njihovo življenjsko okolje. Namreč že zdaj prvi blok ves čas od pričetka obratovanja izkazuje visoko stopnjo zaupanja zlasti med lokalnim prebivalstvom in tudi ankete med lokalnim prebivalstvom kažejo, da v bistvu je 80 odstotkov ljudi naklonjenih jedrski energiji in tudi zanesljivemu obratovanju. Tukaj so tudi določene prednosti, zakaj je lokacija v Krškem, tudi drugega bloka, tukaj so določene prednosti. Če imamo zdaj en objekt v Krškem, blizu, je logično, da damo tudi drugi objekt v bližino, ampak še enkrat poudarjam, z lokalnim prebivalstvom je potrebno sodelovati. Pred šestimi leti sem bil na tem istem hearingu vprašam, kaj bo z Vrbino, z odlagališčem, danes se Vrbina gradi, se pa tukaj še vedno odpira vprašanje sodelovanja Hrvaške pri odlaganju odpadkov iz prvega bloka in to vprašanje bo treba rešiti. To vprašanje bo treba nemudoma rešiti, tudi zaradi morebitnega sodelovanja v bodoče.

Še ena pomembna stvar, jaz sem največji in bom zagovornik gradnje drugega bloka jedrske elektrarne in tega se, na to sem ponosen, ker resnično verjamem v to, da brez močne proizvodnje pasovne električne energije in če bomo verjeli zgolj in samo soncu, vetru in tako naprej, pač enostavno ne bo šlo, da bi bili energetsko samozadostni, da bi bili robustni. Ampak ob tem zagotavljam tudi transparenten način izvedbe tega projekta, in sicer tudi na način, da so angažirani najboljši slovenski in tudi tuji strokovnjaki in že veliko tujih strokovnjakov je že zdaj v Krškem tudi na podlagi memoranduma, ki smo ga podpisali leta 2020. Leta 2021, junija, smo izdali energetsko dovoljenje za drugi blok in na tem je treba nadgrajevati situacije. Obstaja pa še en izziv in sicer, ki verjamem, da ga bodo na podlagi delovne skupine, pa srečam te delovne skupine in na Elesu in na Genu rešili, in to je izziv stikališča za drugi blok, predvsem mikrolokacije stikališča in tako naprej. Ampak če sem prav seznanjen s te delovne skupine, bi lahko oktobra prišli tudi do odgovorov glede tega stikališča, kaj gre, se pravi, tudi drugi blok rabi pa stikališče, predstaviti je treba po mojih podatkih 14 tudi daljnovodov, se pravi, je še ogromno opreme poleg samega, samega drugega bloka.

Kar se tiče drugih stvari na energetiki, prva stvar je, da Slovenija potrebuje tudi strategijo energetike do leta 2050. S tovrstnim dokumentom ta trenutek, ne razpolagamo, imamo 2030, 2040 in sprejeta strategija bo osnova za spremembo obstoječe

in pripravo nove zakonodaje s področja energetike, predvsem na področjih spodbujanja izgradnje razpršenih proizvodnih, proizvodnih virov. In še enkrat povem, ta strategija ne bo zajemala aktivistične politike v odnosu do energetike.

Druga stvar je Nepn. Se pravi prenova nacionalnega energetsko podnebnega načrta do leta 2040, s pogledom do leta 2050. Osnutek je treba Evropski komisiji predložiti leta 2028, mislim, da je 1. januarja leta 2028. Se pravi, potem pa je leta 2029 sprejet končni, končni dokument. In tudi Nepn tako kot strategija, bo ne na realnih predpostavkah in ne kot obstoječi dokument leta 2024, ki je imel popolnoma nerealne cilje, popolnoma nerealne cilje zlasti z vidika strukture virov za proizvodnjo električne energije.

Tretja stvar, povečanje odpornosti slovenskega energetskega sistema. Se pravi, hkrati tudi celovito obvladovanje kibernetske varnosti, sodelovanje na področju varnostno-operativnega centra. Eno stvar, ki jo želim predstaviti oziroma jo želim kot minister nasloviti tudi zaradi izkušenj v Španiji je enotna platforma za obvladovanje obnovljivih virov energije in s tem povezana možnost daljinskega, daljinskega upravljanja. Se pravi, primer slabe prakse, torej Španija leta 2025, naj povem, da glih takrat, ko je bil ta električni mrk, se jaz bil v Španiji, v Valenciji, in se vidijo vse zablode entuziastične politike, aktivistične politike. Še ena stvar je tudi tukaj glede elektroenergetskega sistema, je umeščanje v prostor priključnih vodov do lokacij proizvodnih enot in sistemov baterijskih hranilnikov. Ta umeščanje je treba tudi na področju, na tem področju pač pohitriti.

Četrta stvar je blago z dvojno rabo, dual use. Jaz mislim, da je treba pričeti z aktivnim povezovanjem predvsem elektroenergetike in vojske tudi na področju razvoja na primer vodikovih tehnologij, novih tehnologij hranilnikov, električne baterije, kibernetske varnosti in tako naprej in del bodočih investicij na področju elektroenergetskega omrežja se bo lahko financiral tudi iz teh načrtovanih izdatkov za obrambo, seveda, če bomo to uspeli uskladiti in če bo to tukaj tudi ta resna presoja.

Kot petič, ena stvar za razmislek in sicer upravljanje elektrodistribucijskih podjetij. Zdaj, mogoče bi bilo pametno, da s spremembo Zakona o SDH oziroma z novim ali pa strategijo upravljanja kapitalskih naložb države ali pa z demografskim skladom, da se v tem zakonu, da se prenese del upravljanja lahko direktno na resorno ministrstvo, del EDP. Se pravi, da je Vlada skupščina, seveda tukaj je problem malih delničarjev v EDP, ampak jaz sem bil tudi večkrat kot član Komisije za nadzor javnih financ na nadzornem svetu SDH. Zdaj mi moramo razumeti, da je elektroenergetski sistem strateška stvar države. In ali je primerno, da se išče tudi pri EDP zgolj in samo njihov dobiček, ne glede na plan investicije in vse ostalo, ne vem, dvomim, če je nekaj, kar je strateško. V tem primeru bi bili lahko EDP pod Vlado kot skupščino, kot poznamo, kot je na primer Eles, na podoben način.

Kot šestič, Šaleška dolina. V koalicijski pogodbi imamo zapisano in tega se bom tudi sam držal, da preverimo porabo premoga oziroma nadaljevanje situacij, ki jih imamo glede, glede premoga. Jaz lahko rečem, da smo sprejeli izstop iz premoga za leto 2033, se pravi, izstop iz premoga.

V koalicijski pogodbi imamo zapisano, da preverimo rabo premoga. Moramo se zavedati, da je ta premog, ki ga mi izkopljemo v Šoštanju, zelo drag tudi zaradi ets kuponov. V fazi predsedovanja Slovenije, ko sem bil sam minister, smo večkrat prosili Evropsko komisijo, da bi bili oproščeni plačevanja Co2 kupona. In s tem bomo nadaljevali tudi v prihodnje. To je uspelo na primer Poljski leta 2014, nedavno tudi v eni drugi državi. Ampak hočem reči še eno stvar, da je potrebno to zelo razmisliti, kajti od Co2 kuponov, mogoče imajo dva, trije Slovenci, ki "trade-ajo" s temi Co2 kuponi, ima veliko od tega podnebni sklad, ampak na drugi strani pa trpi tudi en drugi del na ta račun.

Pri tem pa še ena stvar, da je potrebno Zakon o predhodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa, ta velja do 30. 4. 2027, da ga je potrebno, da ga je potrebno pač spremeniti, da ga je treba prilagoditi. Tam je treba, tam imamo delovno skupino in preveriti je treba tudi skrajne roke za ohranitev gospodarske javne službe. Vi veste, s tem zakonom smo takrat predvsem veliko plačali za toploto, da ne bo pomote, za ogrevanje Šaleške doline. Te stvari je treba, je treba ponovno preverjati.

Ustanovitev tudi delovne skupine za drugi blok; zdaj ena delovna skupina že obstaja, preveriti je treba pa zlasti, kje je naša, kje pač je trenutno stanje v vseh segmentih pri umeščanju, pri samem projektu. Oceniti je treba realnost obstoječe časovnice, ki jo ima Gen energija ter potem, se pravi, ta skupina mora nemudoma sprejeti nek strateški dokument tudi o strateškem partnerstvu na nivoju države glede same investicije, v nadaljevanju virov financiranja, nadzora nad delovanjem, se pravi tudi v smeri zmanjšanja tveganj. Ampak ta trenutek vodi projekt in tudi sem prepričan, da ga bo tudi v bodoče ga lahko še vodi, ga vodi Gen energija.

Kot osmič, ena stvar, desetletni načrt razvoja prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, to moramo tudi napraviti in pomembno, analiza porabe sredstev podnebnega sklada. V ta podnebni sklad se izteka denar iz naših položnic, a veste, ker plačujete OVE in SPTE in tja gredo finančna sredstva. Ta podnebni sklad oziroma ne, se opravičujem, to gre na Borzen, OVE SPTE, se opravičujem, ampak analiza porabe sredstev podnebnega sklada zlasti z enega vidika, iz enega vidika in sicer iz Co2 kuponov, Co2 kuponi gre pač v podnebni sklad. Ključno je, koliko se potem tega denarja vrne v samo energetiko nazaj.

Kar se tiče podnebnega sklada, tukaj pa gre iz naših položnic v podnebni sklad denar. Jaz mislim, da potrebujemo in podnebni sklad in Eko sklad in center za podporo Borzen, da velja razmisliti o tem, kako te družbe dati skupaj, poenotiti in še enkrat povem, na Borzenu, kjer je vlada, skupščina, bo potrebno opraviti temeljito revizijo njihovega poslovanja. Temeljito revizijo, kaj Borzen sploh počne.

Potem kot 11., pomoč gospodarstvu, zlasti glede elektro, se pravi elektro intenzivnih podjetij.

12-ič., preveriti je treba tudi upravičeno zakonsko dodeljevanje pomoči upravljavcev sončnih elektrarn v režimu netmeteringa. Glejte, vsi imamo oziroma jaz imam tudi sam sončno elektrarno. Ali bi jo brez letnega netmeteringa in subvencije kdo v tej državi še enkrat postavil? Priznam, ne. In zdaj prihajamo v to, da vidimo, da gre za letni obseg sredstev zaradi izpada za 30 do 50 milijonov evrov denarja. Letni netmetering je bila ideja istih dobaviteljev, ki pa so očitno

zgrešili poslovni model. In tukaj se je oziroma je potrebno preveriti upravičenost te določbe iz veljavnega Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, četrti odstavek 101. člena je treba preveriti, se pravi, in oceniti, če so dobavitelji sposobni negativne učinke kriti tudi v breme čistega poslovnega izida in tukaj bomo potem videli, na tem področju se potem vidi, kakšna je bila entuziastična politika za prodajo panelov. Jaz vem, da bo marsikakšno državno firmo, slišal enega poslanca, ki se oglaša, ampak tako pač je, bo bolelo, ali pa kakšne bivše direktorje.

Kar se tiče hidroenergetike, čisto popolnoma na kratko. Ključni projekti na področju hidroenergetike je čim hitrejša umestitev v prostor treh hidroelektrarn na Srednji Savi in končno začetek gradenj gradnje Hidroelektrarne Mokrice. Mislim, mi se s tem ukvarjamo že sedem, sedem let, takrat sem bil jaz minister prvič 2020, bi se moralo to začeti graditi, pa se ne. In še enkrat povem, ne poenostaviti bo treba te postopke, ne pa, da, ne vem, imate neka civilna spet iniciativa, skupina parih posameznikov prevlado v javnem interesu nad tem, ali imamo mi robustno proizvodnjo, pasovno proizvodnjo električne energije.

In še ena pomembna stvar, črpalna hidroelektrarna Kozjek. Jaz mislim, da tudi tukaj je potrebno čim hitrejše umeščanje v prostor, se pravi, pohitriti postopke, pridobiti gradbeno dovoljenje in potem začeti samo gradnjo. Zdaj, kar se tiče še drugih virov, ja, sončne elektrarne, ampak v kombinaciji s hranilniki energije, predvsem s, predvsem pa gradnjo sončnih elektrarn. na degradiranih ter industrijskih območjih ter na območjih, kjer se že izvaja energetska raba in v soglasju z lokalno skupnostjo, ne pa da se gre mnogokrat mimo lokalne skupnosti.

Glede geotermije, ki sem jo prej omenil, v severovzhodni Sloveniji seveda, da geotermijo, ta vir energije moramo izkoriščati zlasti za toploto. Poznam par podjetij, ki že zdaj pospešeno oziroma učinkovito rabijo geotermijo, ter tu je biomasa. Glejte, ta vlada ne bo govorila, da biomase ne rabimo, da drv ne rabimo, ampak ta vlada bo bila odprta do tega.

Za konec še ena stvar, ogromno je subvencij v energetiki. Lahko povem, da bo ta vlada tudi na področju Ministrstva za infrastrukturo, zlasti na področju energetike preverila sistem subvencioniranja in politike subvencij tudi do tako imenovanega zelenega prehoda. Zdaj, če grem naprej, predsednik, jaz vem, da sem dolg, ampak ta resor je res velik, je iz energetike, pa še infrastruktura zraven, tako da ne gre, ne gre drugače.

Zdaj, kar se tiče še drugih stvari, ceste, avtoceste. Glejte, gradili bomo, širili bomo, širili bomo avtocestni križ. Se pravi, potrebujemo ceste. In ta vlada ne bo padla pod težo ideologije, ki se vije iz Trga republike iz leta 2022 in z rdečimi kartončki proti širitvi avtocestnega križa. To, kar se danes širi pri Domžalah v tretji pas, veste to se je sprejelo že leta 2020. Zakaj se danes oziroma zakaj se ni širilo že prej? Zaradi tega, ker se je NIJZ, pa mislim, da neki pa ribiči so se prijavili kot strans, kot udeleženci v tem postopku, žal, drugače bi ta tretji pas pri Domžalah že bil zgrajen. Torej, mi zamujamo, kar se naših avtocest tiče in širitvijo avtocest v vseh pogledih, ampak gospe in gospodje, vlagali bomo zagotavljanje financ, sodelovanje s tujimi skladi, bankami, investitorji, kajti brez infrastrukture, dostopne infrastrukture ne more biti razvoja. Še bolj

pa je to pomembno na podeželju. Kdo bo vlagal v Belo krajino, če pride nekdo iz Metlike prej v Zagreb kot v Ljubljano ali pa celo v Novo mesto, če vozi čez Gorjance s tovornjakom? Torej, ključni projekti. Glejte, širitev avtocest, tretji pas. Ključna meja 50000 vozil dnevno, tam potrebujemo tretji pas. Brez milosti, vsaka rekonstrukcija, ki se dela na avtocesti, mora vključevati tretji pas, in poširiti treba tako imenovano, tako imenovani avtocestni svet. Če vi greste in se peljete od Šentilja proti, proti Gradcu ali pa čez Bregano proti Zagrebu, vi vidite ob avtocesti kar tako logistične centre sestavljene. Pri nas je to nemogoče, da bi lahko logistično dejavnost umeščali zraven avtoceste. In zato vam povem, pripravili bomo tudi tukaj posebno zakonodajo za pridobivanje dovoljenj lex specialis, kajti če se bomo ukvarjali s pridobivanjem dovoljenj 10, 15 let, potem nas bo pač, bomo ostali v gnečah brez da bi na teh določenih odsekih karkoli kaj počeli.

Tretja razvojna os sever, jug, najprej Sever, jug. Glede severa, po mojih informacijah je zelo, pač se upočasnilo oziroma gradnja zelo počasi, seveda, da je gradnja zahtevna, projekti so zahtevni v severnem delu, ampak za gradbeno dovoljenje se je že zaprosilo v prvem delu severnega dela, Šentruperta proti, proti Velenju. Korošci si zaslužijo cesto, je treba in je treba pospešiti. Mi smo začeli z Gabrkami leta 2020, potem z Jenino drugim odsekom, prvim odsekom, ki je na Koroškem in prva stvar oziroma ena izmed prvih stvari v prvem tednu seveda bomo šli na Koroško in pogledali, kaj se na Koroškem s tretjo razvojno osjo dogaja. Jug, leta 2020 je bila dana prošnja oziroma je bil postopek prošnje za gradbeno dovoljenje od izvoza Novo mesto pa do, ta prva kapa proti tej industrijski coni ter Revozu in potem bi fazno nadaljevali naprej proti Gorjancem. Začel se je projektirati tudi predor in tako naprej. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano in pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja se je pač ustanovila ali pa je že prej bila ustanovljena civilna, civilna iniciativa, ki je celo na upravnem sodišču zmagala. In zdaj spet ta zgodba stoji. Pridobljena so bila evropska sredstva v višini 40 milijonov evrov za gradnjo tega prvega dela proti Osredku in potem se je vse skupaj ustavilo, zaradi tega, ker neka civilna iniciativa dobi prednost pred tem, kar je interes Belokranjcev ali pa tistih, ki bi radi živeli v Beli krajini, imeli svoje podjetje, pa dejansko imajo otežkočen dostop do osrednje Slovenije. Zdaj bomo obrnili faznost, bomo pa začeli prej graditi v Beli krajini. Pa, če pač Novomeščani oziroma en del pač imajo civilne iniciative, pač ne bodo imeli tam avtoceste, ampak veste kaj osporava ta civilna iniciativa? To se spomnim še iz tistih časov, šestih let nazaj, oni ne osporavajo gradbeno dovoljenje, oni osporavajo trasi, ki je bila pa umeščena leta 2011, 2012. In potem Upravno sodišče da prav, ne, civilni iniciativi in zdaj gremo traso spreminjati, ki je bila že 10, 15 let nazaj umeščena. Pa veste koliko časa je postopek umestitve v Sloveniji? In jaz tega enostavno ne morem razumeti, no, zakaj se ne išče interes, širši državni interes te države. In tukaj vsi primerjate, na Kitajskem to naredijo takole. Ja, pri nas pa vsak, ki ima 5 minut cajta, gre nasprotovati in ima ogromno drugih vidikov in celo zmaga potem na sodišču.

Osrednji del, prav tako, saj pomemben projekt je, dejansko, ne bom rekel, da je pripravljen, ampak vse od Celje, Laško, ta del je zelo pomemben, Celje, Laško proti Sevnici. Te projekte je treba, je treba pač fazno graditi, fazno razvijati. Hitra cesta Ormož - Ptuj. Najprej je bil Ormož, tam se je že naredil nek viadukt, ki je končal v koruzi. Potem smo mi, jaz, minister Vizjak, pridobivala gradbena dovoljenja,

da imamo potem Ormož, Gorišnica, Gorišnica, Markovci. Tam je bil problem Zavod za varstvo narave. Leta 2022 smo mislili, da bomo začeli graditi od Ormoža, od tega viadukta proti Gorišnici, ampak ta isti državni organ, Zavod za varstvo narave, je imel tam probleme v drugi fazi, pri Markovcih s ptiči. In so se delali, ne vem, ogromne študije s tem. In vedno ni bilo dovolj za Zavod za varstvo narave. No, tako da zdaj se je končno začel ta del graditi oziroma mislim, da že kakšne pol leta nazaj. Treba pa je dobiti rešitev za Ptuj, da ne pridemo potem v zamašek tam pri Hajdini, tam je par variant, se jih spomnim, ali gremo po južnem delu, je ena, je dva, je tri ali severni del. Prav pa je tudi, da se poenoti lokalna skupnost, kaj, kaj bi dejansko oni najraje želeli.

Tretja a razvojna os proti Ribnici, s tem, ko bi delali drugo dvotirnost in se že umešča dvotirnost v prostor. In jaz mislim, da lahko to v tem mandatu drugi tir proti Ivančni Gorici, Novemu mestu začnemo graditi, tudi ga moramo zaradi koridorja, se bo delala tudi obvoznica Škofljice, to je ta famozna obvoznica, ki zaradi tistega metulja, koga, tam pri Škofljici na Barju, je te obvoznice še nimamo. Drugi projekti so pa že pripravljeni na tretji a razvojni osi proti Ribnici, Kočevju in sicer tretji, tretji pas, na, tretji pas na posameznih odsekih, obvoznica okrog Velikih Lašč, zavijalni pas Gradišče, podvoz pod železniško postajo v Škofljici, kjer prihaja do zamaškov, če želimo taktne vlake, potem bo teh zamaškov vedno več, če bomo šli čez, čez progo. Ti projekti so, ti projekti so dejansko pripravljeni še iz onega mojega mandata, ki so pa se zdaj ustavili.

Kar se tiče še razvojne osi, Bovec, Škofja Loka, Vodice. Takrat smo, vem, tukaj gospoda Krivca, takrat smo to imenovali ozki startom v Bovcu, ne pa, da gre samo ta osrednji del, ampak da se gre iz Bovca. Ključna stvar, kjer se bo pa lahko zelo hitro začelo premikati, je Škofja Loka meja proti Vodicam. To smo že takrat začeli z županom Škofje Loke, podžupanom, ki je tudi strokovnjak z gradbenega področja, smo takrat že začeli te stvari premikati naprej. In jaz mislim, da zlasti ta del Škofja Loka, Vodice, da ima potencial, da zelo hitro pride do gradbenega dovoljenja. Vse ostale stvari preko, se pravi, proti Poljanski dolini pa potrebujejo faznost.

Zdaj, ene stvari se urejajo. Zadnjič sem se vozil tam čez, tudi v skladu s tem, kar smo mi naredili, ene pač še vedno ne, ampak če kdo, povem, potem vam povem, da bom jaz imel, da bom bil prvi, ki bo imel posluh do razvoja podeželja in ne more biti razvoja podeželja, če se ceste, če se ceste pač ne gradijo in obnavljajo. Želodnik, Vodice, mi smo začeli Vodice proti Mengšu, Mengeš obvoznica je,m tam se zdaj, sprejemajo prostorski plani za obvoznico Komenda, Moste, od Želodnika proti Mengšu pa v bistvu so, pa še vedno vse stoji, pa je bilo tudi pomembno oziroma potrebno, da se to zgradi, s tem se tudi razbremenjuje lokalne ceste, s tem, ko se bi ta obvoznica zgradila.

Ključ še en pomemben projekt, zahodna obvoznica Maribor, vzhodna obvoznica Murska Sobota, kjer je že narejeno. To se spomnim, da smo mi začenjali, blejska obvoznica, še bi lahko našteval projektov, tudi od Dramlje, Šentjur proti Šmarje pri Jelšah, obvoznica in tako dalje, ampak zdaj ti projekti so vsi napisani, jaz jih imam še vedno v glavi iz tistega prejšnjega mandata. Želim pa nekaj spregovoriti tudi o zastojih.

Zdaj, jaz zastoje razumem kot eno osrednjih vprašanj, s katerimi se bom moral soočiti v naslednjem mandatu in ta trenutek tukaj nimam čudežne palčke, kaj narediti pri Domžalah in kaj narediti pri Postojni? Ampak v tem primeru, veste, mi ne govorimo

zgolj in samo o gradbiščih v asfaltu. Govorimo, o gospodarskem, socialnem vidiku, o družbenem vidiku, ki nastaja zaradi tega, ker ure in ure ljudje, tovornjaki, če želite gospodarstvo stoji. In ko avtocesta stoji, torej ne stoji samo promet, stoji tudi denar, stoji tudi naše gospodarstvo, stojijo delovne ure. Zdaj si predstavljajte, če greš iz Celja v Ljubljano in se voziš dve uri v službo, in potem v službi veš, da se boš vozil ene dve uri ali pa še več domov, no, ta delavec ne more biti naslednji dan enako spočit, zlasti na koncu tedna enako spočiti, da bo bil učinkovit na delovnem mestu. Zato bom jaz pač tukaj malce obrnil logiko, ne bi začel pri vprašanju, ali smo za ali proti širitvam, ampak pri vprašanju, kje je slovenski prometni sistem objektivno pač ne deluje več. In ta meja, kje moramo mi širiti avtoceste, obstaja in tudi strokovnjaki opredeljujejo pri 50 tisoč vozil, vozil dnevno in ni problem, da se širi avtocesta, da potem nastajajo zastoji, zastoji, ampak problem je drugje. Zato je potrebno pri tem, ko se da javno naročilo tudi preveriti oziroma v samem javnem naročilu opredeliti, kako bo izgledalo to posamezno gradbišče in kakšna bo pretočnost skozi to gradbišče. Se pravi, ni samo cena, ni samo to, da mi bomo nekaj poširili, ampak tudi, kako bo potekal promet po tej arteriji, lahko rečemo A1 v fazi gradnje in to je tisto ključno, kar imam v mislih. In seveda rok izvedbe, kar sem že prej omenil je ena izmed ključnih stvari, in tudi doktrina faznosti. Pri najbolj obremenjenih odsekih moramo torej nehati z logiko, da najprej vse razkopljemo, potem pa upamo, da se bo promet že nekako prilagodil, ampak pravilna je logika, nasprotna, najprej moramo, kjer je to mogoče, ustvariti dodatno ali začasno prometno kapaciteto, šele nato pač poseči v staro vozišče. Ampak jaz verjamem, da ima Dars, pa tudi naš državni inženir dovolj strokovnjakov, da lahko drugače obrnejo logike in tudi kar se tiče števila gradbišč, ki jih imamo zdaj na naši A1. Veste, to ni problem, da se je v preteklosti premalo gradilo, ne, ni to problem, ampak bolj pametno načrtovanje pa bi od Darsa lahko pričakovali. Torej, jaz ne bom obljubil, da zastojev ne bo, ker bi bilo samo tako za hearing politikantsko, se bom pa potrudi po najboljših močeh, da bodo ti čim manjši in da jih bo čim manj in da bi bili vključeni tudi strokovnjaki, in da ne bo samo faza gradnje pomembna, ampak tudi faza pretočnosti v sami, v sami gradnji in temu primerno morajo biti prilagojeni tudi javni razpisi, ki jih Dars izvaja. Torej gre za krvni obtok, nenazadnje našega gospodarstva, naše logistike, ki jo želimo razvijati.

Na hitro, predsednik, zaključujem še železnice. Osnovni cilj mora biti pospešeno umeščanje v prostor, v prostor našega, naših železnic. Uvesti moramo funkcionalno dvotirnost. Ljubljana-Kamnik-Graben mimo Domžal, Ljubljana-Kranj, Ljubljana-Ivančna Gorica,-Novo mesto, povezava proti Mariboru-Domžale- Polzela, in tukaj tudi obljubljam, kar imamo v koalicijski pogodbi, lex specialis zakona, če bo potrebno. Ne predstavljam si fazo umeščanja od Domžal proti Polzeli, če ne bomo sprejeli te umestitve z zakonom in pridobili gradbenega dovoljenja z zakonom in vprašam vas, dragi kolegi poslanke in poslanci, povejte mi, kdo bo bil proti temu? Potem nacionalni program nadgradnje najmanj 80 kilometrov prog letno. Zakaj? Zaradi tega, ker se premalo, preveč, bom rekel, se gradi železniških postaj, obnavlja, zdaj bomo mislili tudi na tire, tiri so pomembni, brez tirov pač tudi železniških postaj ne potrebujemo. Par stvari bom preskočil. Še uvedbo taktnega voznega reda. Ključen taktni vozni red. Iz Domžal v Ljubljano bi šel marsikdo več na vlak, seveda če bi bil vlak točen, zanesljiv in če bi imeli taktne vlake, ampak brez dvotirnosti tega ne moremo narediti. In prednostni, torej odseki Kranj- Kamnik-Ivančna Gorica.

Ena stvar, potrebujemo železniški Dars. Mogoče iz 2TDK-ja preoblikovanje. Povabiti je treba tudi tuje investitorje, da pridejo. Možnost zadolževanja ima potem ta železniški Dars na trgu. In tudi infrastrukturni sklad za naše infrastrukturne projekte.

Drugi tir, zaključek projekta. Tam imamo eno tako veliko tožbo Yapi Merkezija. Ne bom danes ocenjeval, ker je ne poznam, se bom pa v kratkem z njo zagotovo seznanil, ter tudi drugi, drugi tir, ki smo torej pred tem, da gremo v fazo same gradnje. Pomorstvo, letalstvo, Slovenija je pomorska država, Luka Koper je naše okno v svet, nujno potrebna za naše logistične dejavnosti. Že takrat smo veliko se pogovarjali v okviru treh morij za njeno poglobitev, da bi lahko tudi večje ladje prihajale in pomembno sporočilo pa je, severnojadranske luke morajo sodelovati, med sabo bodo mogli sodelovati, ob tem, ko so velika konkurenca, Pireji, Rotterdam, Hamburg, Gdansk in tako naprej. Pač te luke bodo morale imeti strateške partnerje oziroma partnerstvo skupaj z ostalimi severnojadranskimi lukami.

Letalstvo, povezljivost in iskanje partnerja. Jaz se spomnim, ko smo bili, sem bil minister, smo se pogovarjali z določenimi partnerji. Sem pa proti temu, da se to, kar se dogaja danes in sem prebral v medijih, kar tako vrat na nos odreže neko letalsko družbo, ki bi želela leteti v Slovenijo zgolj in samo zaradi tega, ker prihaja iz Bližnjega vzhoda. Te dokumente bomo pač na ministrstvu hitro podpisali, da bodo imeli vsa dovoljenja, pa še to, operaterja iz Evropske unije. Maribor, tam smo imeli idejo že v prejšnjem mandatu in bomo to razvijali naprej, multimodalni logistični center ali pa to je bila ideja že iz leta 2007, imenovana projekt Oreh.

Logistika in logistična dejavnost. Torej, če je Luka Koper naše okno v svet, nujno potrebna tudi za logistično dejavnost. Razvijati je treba logistične centre ob avtocestah, ob dostopih. Terminali, Beltinci, ki je delno, pač, to zemljišče v lasti Luke Koper. To je treba razvijati. Sežana in kot sem že prej dejal, Maribor. Logistična dejavnost je v Sloveniji naša priložnost, kar poglejmo, kako se razvijajo v tujini. od Zagreba, Budimpešta, to, kar imamo pri Gradcu, med Šentiljem in Gradcem, kmalu bodo pač že dobesedno v Šentilju. Več materiala, surovin, blaga iz Luke Koper je logističnega oziroma je v Šent..., je v Gradcu kot pa kjerkoli v državi, v Sloveniji. Beljak, velik logistični center se tam razvija. Jaz se sprašujem, kaj je z nami narobe, da ne uspemo zagotoviti razvoja logistične dejavnosti na primeren nivo. Seveda, za to je potrebna urejena prometna infrastruktura. Trajnostna mobilnost, pa dajte me vprašati, da ne bom predolg.

Najlepša hvala, predsednik.