Hvala lepa.

Kar veliko število vprašanj, upam, da ne bom kaj spustila, če se najprej na nevladnike, ker so vse iz vseh treh poslancev sem dobila vprašanje na nevladne organizacije. Jaz sem že na začetku povedala v predstavitvi, da bomo nevladne organizacije že na začetku vključili v postopke oziroma v vsa pogajanja, ko bomo sprejemali ukrepe, seveda bomo zadeve preučili in vključili tiste, ki so pač v javnem interesu, priznani in ki so pristojni za sodelovanje pri takšnih projektih. Seveda jih ne bomo spregledali. Gledali bomo pa seveda na razvoj Slovenije in upoštevali najboljše predloge, da pač lahko te postopke sprostimo in da ne pride do raznih blokad, kot prihaja do zdaj.

Kar se tiče zastojev projekta pri infrastrukturi, pri umeščanju v prostor, to sva že govorila z ministrom Vrtovcem. Kot sem že povedala, bomo šli v pregled zakonodaje, da bomo pregledali, kje zadeve stojijo oziroma katere postopke bi lahko združili in poenotili. Vemo, da je veliko težav tudi zaradi Nature 2000. Tukaj je očitno malce zastarel dokument, zato res ga moramo proučiti in ponovno z vsemi pristojnimi organizacijami, ki so za to pristojne, naravovarstveniki pregledamo, kakšno je dejansko stanje,

ali to dejansko stanje še ustreza tistemu izpred 20 let. Ker Slovenija ima res veliko območij zelo zavarovano in zaradi tega so, pač ti projekti stojijo in se ne morejo izvesti, kot so hidroelektrarne, večji infrastrukturni projekti, kar pač zavira za razvoj v Sloveniji in vemo kaj prihaja tudi do zastojev, ne samo v prometu, tudi pri vseh drugih infrastrukturnih projektih. Ampak to bomo pač morali rešiti s hitrim pregledom zakonodaje, postopkov in pridobivanjem dovoljenj. Zelo se bomo potrudili znotraj ministrstva, glede na to, da imamo, izdajamo veliko število mnenj, soglasij, tako okoljevarstvenih, vodovarstvenih, prostorskih, da se ta dovoljenja uskladijo znotraj ministrstva, preden gredo ven, zaradi tega, ker en drugemu nasprotujejo in zaradi tega seveda pride do zastojev in potem zadeve stojijo. Torej naš cilj je, da to poenotimo na enotno platformo, se pravi, da gre enoten dokument iz naše hiše, ne pa da se oddelek proti oddelku in stojijo vsak na svojem bregu in potem ne pridemo nikamor.

Tako da to je eden izmed ciljev, moramo se tega lotiti čim prej, seveda s pregledom, tako kot smo rekli, tudi s strokovnjaki in z digitalno opremo, ki to omogoča, da pač čim prej pridemo do optimalnih rešitev.

Glede molka organa. Zdaj, če so nepopolne vloge, pač ne more priti sploh do odločbe, ne. Ne moreš, ne more priti do molka organa, če je vloga nepopolna. To je cilj, da se reši z digitalizacijo, se pravi, če imamo digitalizirane procese, tako kot imajo recimo seveda Evropska unija, predvsem pri evropskih projektih, ti točno vidiš, kaj manjka v tistem tvojem dokumentu oziroma v tvoji vlogi in pač ne more iti v proceduro in tukaj ne more, ne more začeti, dokler ni vloga popolna, ne morejo roki teči.

Aha, prej, ko sem vas hotela vprašati, v kakšnem smislu zaščititi državljane, da se čutijo izigrani.

Predsednik Andrej Kosi: V redu.

Mag. Tamara Kozlovič (PS Svoboda): Ne, v bistvu samo če se načrtuje pregled tudi postopkov pridobivanja uporabnih dovoljenj in na tem delu, ker gre v bistvu skoraj za copy-paste PZI-jev, če se načrtuje kakšna poenostavitev, pohitritev in tako naprej.

Mag. Polona Rifelj (kandidatka za ministrico za okolje in prostor): Ja, absolutno gremo v celosten pregled. Mislim, da je to edina rešitev, da končno pridemo iz tega gordijskega vozla. In to ni ne levo ne desno, gremo gledati, kaj je res dobro, da se ne bomo izgubljali. Tako čas, denar, na koncu koncev tudi slaba volja zaradi vseh teh postopkov. Gremo v vse, kar so za vse postopke, ki so pač v moji pristojnosti. Seveda pa potem naprej zopet medresorsko, kar imajo pač druga ministrstva. In nato tudi z ministrom za lokalno samoupravo, ker vemo, da bodo se temu morale prilagoditi tudi upravne enote in morali bomo vzpostaviti pač, kar že imamo in pa posodobiti informacijski sistem, da bo to čim bolj teklo.

Ja, stanovanja. Kar se tiče stanovanj, to je pač nov, nov resor. Kaj, primopredaje tukaj še nismo imeli, tako da bi kaj podrobneje, kakšne so trenutne situacije oziroma kateri projekti so, bi zdaj težko komentirala, pa bi bilo mogoče tudi nekorektno. Seveda se zagovarjamo, da se gradnja stanovanj, ki jih pač država prevzema, pospeši in da so, da se gradijo tudi izven mest na cenejših gradbenih parcelah, zaradi tega, ker v kolikor se gradi pač v središčih mest, je, se z neprofitno najemnino nikoli ne povrne, poleg tega, da obremenjuje mestna središča. To je treba pregledati in pa tudi najti lokacije, kot sem že povedala, z lokalnimi skupnostmi ob infrastrukturnih objektih. Zdaj če vemo, kako imamo zelo obremenjene avtoceste, mogoče je za razmišljati - sedaj samo razmišljam, to ni v koalicijski pogodbi niti nič - mogoče tudi, če se planira na infrastrukturi posodobitev železniškega prometa, da se predvidevajo gradnje tudi na takšnih področjih, da so ljudje bolj povezani z železnico kot pa z avtocestami.

Sežigalnice. Mi smo že v, jaz sem drugače tudi v Celju dolgo živela in tudi v Celju sem delala na občini, ko se je vzpostavila ta sežigalnica. In moram reči, da Celjani smo kar ponosni, da imamo in da sami obvladujemo svoje odpadke. Zdaj vem, da Velenje je boljše, da pelje v Celje, kot pa da bi vi katere dobili, ne ... / oglašanje iz dvorane/ Ja, v redu, ampak je pa to v Celju, ne. In mislim, da kljub temu, da je bilo kar veliko povedanega tudi v prejšnji kampanji, da bi celjsko sežigalnico zapirali zaradi okoljevarstvenih in takih drugih zadev, ampak

v Celju zadeva dobro deluje. Vemo, da je tudi na Dunaju sežigalnica sredi mesta in ni nobenih težav. Trenutno so trije razpisi za sežigalnice. Vemo, lokacije so bile že potrjene, to je Maribor, Ljubljana in pač za Celje, da se podeljuje koncesije za naprej. Seveda bomo to preučili, vemo, da je tudi precej upora in bodo verjetno referendumi. Zdaj za Ljubljano mislim, da je, to so pač, nimam še primopredajnih zapisnikov, da je imela točne podatke, da je problem tudi okoljevarstveni zaradi lokacije. Tako da tukaj bodo verjetno pač na referendumu ljudje odločali. Mislim pa, da je potrebno izpeljati korektno kampanjo z dejstvi, kar se tiče sežigalnic, ker moramo pa vedati, da ne moremo obremeniti samo eno mesto kot Celje in da se tja pač vse vozi. Obstajajo pa še druge tehnologije, kar sem v svoji predstavitvi že povedala, kot so piroliza in tako naprej. Tam je tudi produkt takšen, ki je prodajni produkt. Zdaj, to, kar pa izvažamo zdaj te odpadke tudi v tujino, moramo pa vedeti, da mi plačamo kar nekaj deset milijonov, da jih peljemo odpadke v Avstrijo, da jih oni pač nam uničujejo in sežigajo, po drugi strani pa jih oni predelujejo in pridejo do produktov, ki jih prodajajo in dodatno zaslužijo. Tako da mislim, da bi vseeno bilo pametno seveda z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami in vsemi deležniki najti tiste rešitve, da bomo sami lahko obdelovali svoje odpadke, ker na koncu koncev mi jih vseeno pridelamo, po drugi strani pa jih, ne vem, želimo peljati sosedu na vrt. To pač ne gre. Če jih pridelamo, jih pač moramo tudi reciklirati. V Sloveniji imamo zelo visoko stopnjo znotraj Evropske unije ločevanja odpadkov. Tako da mislim, da imamo tukaj kar veliko možnosti, da se ti mogoče tudi, da delamo še bolj na promociji tega in da se vsi ti odpadki še dodatno pridelajo, ker vemo, da odpadki so kar velik biznis. In tudi mi bi pač oziroma država in lokalne skupnosti lahko imela kaj od tega v kolikor se tega pač lotimo z, ne vem, odprto glavo pa dobrimi mislimi, pa pač vemo, da moramo počistiti za sabo tisto, kar smo pač sami nasvinjali, če lahko tako rečem.

Kar se tiče OPN. Mislim, da vemo, da roki se počasi iztekajo, te roke bo potrebno pač podaljšati, ker ne bi radi pač ustavili vse investicije, ki bodo pač prišle noter v tem času. Ampak hkrati pa seveda intenzivno angažirati ekipe na ministrstvu, da začnemo s poenostavitvijo teh postopkov oziroma da jim prisluhnemo in pridemo na pomoč, da se zadeve sprejmejo, seveda v interesu vseh lokalnih skupnosti in seveda vseh občin, ker vemo, da je to kar velika težava.

Ker sem pač govorila prej že o optimizaciji poslovanja, pa o optimizaciji celih postopkov, tudi za gradnjo, tudi za uporabno dovoljenje. Tako kot sem rekla, pač vse moramo dati pod eno streho in da potem One Stop Shop, to kar smo pač tudi govorili, jaz upam, da nam bo to uspelo. Po moje bo tudi kar veliko mogoče tudi z uradniške strani kakih uporov, tako smo skozi delali, to ne bo šlo, ampak enostavno bo to treba poriniti in vemo, da smo vsi nervozni zaradi tega, imamo dodatne stroške in mislim, da z neko dobro voljo pa z nekim kolektivnim duhom, pa ko vemo, da je pač to treba narediti, da se bo pač te zadeve dalo prestaviti. Tako da jaz, jaz, jaz sem zelo optimistična kar se tiče tega.

Državni prostorski načrti. Kaj je že bilo to vprašanje? Bom šla na vodooskrbo Kras pa Piran. Ja, normalno, mi smo tukaj, da pomagamo vsem občinam in delamo na tem področju. Mislim, da so vode kar precej problematična zadeva v Sloveniji, treba jo je celovito pogledati in trajnostno z njimi ravnati. Ni fajn, če te poplavi. Razumem, kako je to. In ko bom pač si izpostavila ekipo strokovnjakov, državnih sekretarjev in pa direktorjev direktoratov, se bomo z vsemi pregledali, kje so ti projekti, z vsemi usedli in seveda nadaljevali s projekti, ki so jih zastavili. Ne gre za nobeno umetnost, ampak gre se za reševanje prostora in pa interesov prebivalstva kjer oni živijo. Konec koncev to vpliva tudi na kakovost življenja v teh področjih in pa konec koncev tudi na, ne vem, cene njihovih nepremičnin in zaradi tega pač moramo gospodarno s tem ravnati in odgovorno.

Zopet NVOa, če bomo vključili novo, je v sem povedala, okej. Aha, gradbeni, skopi, pri gradbenih izkopov je trenutno vse, kar se izkoplje je

odpadek, dejstvo pa je, da je zgornja plast zemljina, potem pa so v bistvu minerali, mineralni odpadki iz vej. Zdaj, zdaj, če bi mi hoteli preiti v kompletno krožno gospodarstvo, bi morali začeti mogoče razmišljati o tem, da se ta zgornji plast zemlje ohrani in se pač porabi na degradiranih območjih oziroma tam, ko je potrebno, in da se potem, da to ni potem odpadek, ampak da se potem tudi predela ostali izkop, ki lahko gre naprej v predelavo za gradnjo in s tem se pač rešimo vsega tega, teh črnih odpadkov. Kar se tiče pa inšpektorata, sem pa že povedala, da je treba in strokovno in kadrovsko okrepiti, iti na terene in te zadeve oziroma umeščanje takih odpadkov v gozdove pa sploh, ko smo še blato videli, ko je bilo po Celju velika afera, je pač nesprejemljivo in to je treba preiskati in pač tudi kaznovati. Mi imamo samo eno naravo in za njo je treba poskrbeti, tako kot se reče, odgovorno.

Še bolj je pa treba biti pozoren v kolikor so to še imajo koncesionarji ali pa kakršnekoli pogodbe z državo, z državnimi podjetji, da to izvajajo, pa se morajo take zadeve dati na črno listo in ti ljudje pač z državo več poslovati ne morejo.

Kar se tiče kmetijstva in pa, da je še lahko druga dejavnost. Zdaj, ne gre za neke hude, ne vem, posege ali pa da bi ne vem kakšne velike dejavnosti opravljali, ampak če že ima kmetijstvo, zakaj ne more imeti še malo zraven turizma ali pa nekaj manjšega, ne vem, da delajo sir ali pa karkoli. Gre se za to, da pač, če ljudje želijo preživeti na teh svojih področjih, da se jim omogoči brez nekih takih mogoče že pretiranih birokratskih ovir prispeva, da oni pač lahko zaslužijo tisti svoj denar. Ne pa, da jih v bistvu, da imajo milijon prepovedi, na koncu pa potem rečejo, da tako nič ne morejo, dobijo takšne in drugačne inšpekcije in potem reče se, bom raje šel tamle v javni sektor v službo, pa se bom vozil v Ljubljano, ker imam preveč dela s tem. Tako da prav je, da ljudje imajo možnost dela doma. Zdaj, če gledamo po vzoru tujine, mislim, da so kar zelo podjetni ljudje na podeželju, ker ni teh toliko javnih služb, zdaj jih bo mogoče malo več, če bomo mi kaj lažje centralizirali, ampak dajmo ljudem dihati, ampak seveda z zelo odgovorno, da ne pride do kakršnihkoli, ne vem, če bi tako kot ste mogoče mislili, da bomo ne vem kaj tam potem gradili ali pa da se potem degradirajo ta zemljišča. Mi vemo, da potrebujemo kmetijska zemljišča, da smo prehransko neoskrbni, mislim nismo samooskrbni in da je tudi na tem področju treba marsikaj narediti. Mislim pa, da bo to odličen minister za kmetijstvo tudi tudi seveda prisluhnil oziroma bomo skupaj kaj naredili.

Kar se tiče, izstop iz premogovne regije. Ja, mi smo za postopno, nismo, da se kar na vrat na nos prekine. Pač mislim, da je še zelo malo, jaz tega točno ne poznam podrobnosti tega primera, ampak kot smo povedali že v predvolilni kampanji, smo za postopen izstop iz te premogovne izkopavanja. Bomo pa seveda z, moram videti, seveda s strokovnimi službami, da preučimo kakšni so dogovori s sindikati in dogovori, ki so bili sprejeti, se pač morajo spoštovati. Financiranje mislim, da je bilo zagotovljeno tudi iz evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost in iz pravičnega prehoda. Mislim, da smo takrat na koncu še prejšnje vlade kar veliko sredstev šlo na Saša regijo, tako da jaz mislim, da ima Saša regija kar eno dobro tako osnovo, da si postavi prihodnost v naslednjem obdobju. Pač ne v tej hudi industrijski, ampak glede na vse, kar se dogaja v Saša regiji, je, se mi zdi, vrhunsko. Kar se tiče pa te elektrarne, pa kaj, če ministrstvo, če se ljudje odločijo za referendum, se bodo pač ljudje odločili za referendum in kakšna odločitev bo to, bomo pač spoštovali.

Hvala lepa.