Najlepša hvala gospod predsednik.

Najlepša hvala vsem poslancem, vsem, ki ste prisotni na današnji predstavitvi.

Glede na to, da je bilo v zadnjih dneh kar veliko vsebin ali pa objavljenih glede naših življenjepisov, mislim, da ne bi tukaj izgubljala kaj preveč časa in bi v bistvu prešla na svoj program.

V tej predstavitvi želim strniti programska izhodišča in prednostne naloge, ki jih kot kandidatka za ministrico nameravam zasledovati pri vodenju tega resorja. Pristop, ki ga zagovarjam sloni na treh načelih. To so učinkoviti in do ljudi prijazni državi, ki odloča pravočasno in pregledno trajnostnem razvoju, ki uravnoteža gospodarske potrebe in varovanje naravnih virov za prihodnje generacije ter seveda strokovno utemeljenem in odgovornem odločanju, ki uživa zaupanje javnosti. Rada bi izhajala iz izhodiščne logike resorja. In to so področja varstva okolja, urejanja prostora, ohranjanja narave, upravljanja z vodami in gospodarjenja z mineralnimi surovinami, ki so zelo vsebinsko tesno povezana, zato zdaj tukaj tudi združujemo dva resorja. Smiselno jih je opravljati celovito in usklajeno v okviru enega ministrstva. Zakaj, bom pojasnila v prihodnjih minutah.

Posegi v prostor in raba naravnih virov so temeljnega pomena za gospodarski razvoj in blaginjo, zato je treba o njih odločati premišljeno in trajnostno,. tako da zagotavljamo samozadostno in zanesljivo oskrbo z naravnimi viri. Zelo pomembno pa je, da ohranjamo tudi okolje za prihodnje generacije. Tudi ne smemo pozabiti na podnebno politiko, ki jo bomo vključili v odločitve o prostoru, naravi in naravnih virih, saj vemo, da se Slovenija v zadnjih letih sooča s posledicami podnebnih sprememb, kot so suše, poplave, vročinski valovi in pa poškodbe infrastrukture.

Moja predstavitev je razdeljena v tri sklope, in sicer splošne usmeritve, ki zadevajo delovanje ministrstva ob reorganizaciji, in upravne postopke, prednostne naloge po vsebinskih stebrih ter aktualna odprta vprašanja, za katera mislim, da jih je treba nasloviti kar na začetku mandata.

Prva splošna usmeritev je seveda organizacija ministrstva, debirokratizacija, zavezujoči roki in pozitivna presumpcija, odgovorno in ciljno vodenje ter učinkovit inšpekcijski nadzor. Mislim, da tukaj govorimo o zadevah, o katerih je govorila tudi prejšnja Vlada oziroma prejšnja dva ministra, za katere lahko rečem, da sta svoje delo korektno opravila. Je pa vse to en trd zalogaj in trd oreh, ki se ga bo potrebno lotiti v kolikor želimo v Sloveniji ponovno zagnati razvoj in pa ljudi rešiti teh zamud in dolgih postopkov, s katerimi se srečujejo tako fizične osebe kot tudi podjetja.

Vsebinski stebri, po katerih bom pripravila predstavitev, je varstvo okolja in podnebne spremembe, urejanje prostora in graditev, upravljanje z vodami, prihajam iz poplavnega območja, iz Mozirja, sicer živim sedaj v Šentjurju, tako da tudi naša hiša je bila poplavljena med zadnjimi poplavami, tako da vem, kaj je to in kaj pomeni urejanje voda za lokalno okolje, ohranjanje narave, gospodarjenje z mineralnimi surovinami in pa stanovanjska politika in pa dostopnost stanovanj, kar je pa tudi en direktorat, ki ga pridobim z reorganizacijo.

Če se dotaknem organizacije ministrstva in samo vodenje. Učinkovita država se začne pri urejenem in odgovorno vodenem ministrstvu. Mislim, da sta o tem govorili tudi moji predhodniki, Monika Kirbiš Rojs,

Cigler Kralj, Vrtovec, ker vse se začne pri postopkih in seveda medresorskih usklajevanjih, ki jih moramo ministrstva se lotiti, da pač speljemo zadeve do konca.

Področja, ki jih moj resor pokriva, so zelo prepletena, zato želim to voditi kot neko povezano osebo, v kateri bomo odločitve sprejemali strokovno, pravočasno in pa tudi s polno odgovornostjo, ne samo vodstva ministrstva, ampak tudi vodij na ministrstvu. Posebno pozornost bom namenila projektom, ki jih resor izvaja s sredstvi Evropske unije, saj ti pogosto prinašajo največjo dodano vrednost za okolje in prostor, ampak vemo, da le, če je pa zanje zagotovljeno, zagotovljeno stabilno in pravočasno financiranje. Tukaj mislim, da bom zelo dobro sodelovala z Moniko Kirbiš Rojs. Sodelovala sva tudi kot državne sekretarke v prejšnji vladi, jaz sem bila državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo in mislim, da je takrat bilo sodelovanje zgledno, zato konkretno predlagam sledeče. Kot sem že povedala, vsebinsko zaokroženo ministrstvo, okolje, prostor, narava, vode, mineralne surovine, kar omogoča racionalnejše upravljanje medsebojno povezanih področij. Uveljavili bomo odgovorno in ciljno vodenje - to je tudi projekt, ki bo speljan skupaj z Ministrstvom za javno upravo. In sicer direktorji in vodje bodo vodili na podlagi merljivih ciljev, tako kot je to v drugih sektorjih. Vzpostavili bomo sistem rednega spremljanja in pa tudi tako, kot je tudi na nivoju Evropske unije in evropskih inštitucij ocenjevanje uspešnosti vodij in zaposlenih ter seveda na koncu uveljavljanje njihove odgovornosti, v kolikor pride do tega. Uvedli bomo sistem primerjave uspešnosti med organi javne uprave tudi to skupaj z ministrom za javno upravo, vključno z javno dostopnimi primerjavami pravočasnosti izdajanja dovoljenj, kar je trenutno največja rak rana v naši družbi. Potrebno je okrepiti tudi inšpekcijski nadzor, tako kadrovsko kot z ustreznim vodenjem, da bo nadzor v praksi izvajan celovito in učinkovito. Trudila se bom zagotoviti sofinanciranje evropsko financiranih projektov iz nacionalnih sredstev, kot so za projekte Interreg, Life, Evropska urbana pobuda in pa drugi ter za projekte, pri katerih nepovratna sredstva Evropske unije ne pokrijejo celotnih upravičenih stroškov, zato si bom v okviru resorja prizadevala vzpostaviti vir nacionalnega sofinanciranja, ki bo zaprl to finančno vrzel. S tem se odpravi tveganje, da se slovenski partnerji projektov ne morejo izpeljati ali nosijo nepokrite stroške. Hkrati pa lahko na ta način povečamo črpanje sredstev Evropske unije in pa nadaljujemo uspešne projekte. Na volitve smo šli s projektom debirokratizacije na vseh ministrstvih in v vseh postopkih. Torej pri gospodarstvu, v občinah in občanih je največ nezadovoljstva s postopki, ki so predolgi, nepredvidljivi in pogosto nerazumljivi. To se je seveda to stanje vzpostavilo v vseh letih slovenske samostojnosti. Vemo, da se vedno sprejemajo nove uredbe, evropski predpisi. In na koncu ob rokih, ki zakonodajne službe preganjajo, pride tudi do preveč zakonov, preveč predpisov, ki se mogoče še izključujejo in zaradi tega je treba v tem trenutku narediti en dober pregled, razrez tega in pa optimizirati - o tem malce kasneje. Torej, te birokratske ovire. Kot sem že povedala, zavirajo naložbe, podaljšujejo negotovost in slabijo zaupanje v državo. Moj cilj je uprava, ki odloča hitro, pregledno in razumljivo ob doslednem spoštovanju zakonitosti in prava Evropske unije. Pri tem se bom zagotovo oprla na stroko, sodobna digitalna orodja in jasne roke, zato konkretno predlagam sledeče. Skupaj s podporo in sodobnih in podporo stroke in s podporo sodobnih digitalnih orodij bomo pregledali vse zakonske in podzakonske predpise na področju mojega resorja, odpravili medsebojna neskladja in birokratske ovire. Na to temo sem sedela že s pripravljavci zakonov, ki so jih v preteklosti pripravljali in se zavedajo, kje so pomanjkljivosti. Poenostavili bi radi pravno urejanje, seveda za investitorje, govorimo o gospodarstvu in fizičnih osebah, zagotovili preglednost in razumljivost predpisov ter omejili ter odpravili omejitve in prepovedi, ki niso nujne in jih pravo Evropske unije ne zahteva. Namreč, ugotavljamo na vseh resorjih, da smo določene evropske direktive ne uvedli v našo zakonodajo ne zgolj z nujnimi oziroma osnovnimi priporočili oziroma napotki, ampak smo dostikrat še preveč zaostrili in s tem v bistvu si pridobili dodatne

težave tako pri pridobivanju evropskih sredstev in na koncu pri zagonu razvoja v Sloveniji. Tako da tisto, kar ni nujno ni potrebno, da je v naših zakonih, razen če je stroka oziroma če so kakšne posebne okoliščine v Sloveniji, ampak to se bomo pogovarjali kasneje z vsemi deležniki.

In še zelo pomembno pri vseh teh postopkih oziroma pri vsej racionalizaciji katere se bomo lotili, bomo zagotovili zgodnje vključevanje vseh deležnikov, se pravi stroke in zainteresirane javnosti. Govorim o zbornici, združenjih in nevladnih organizacijah. Kajti, če se z njimi začneš pogovarjati prepozno, pride do slabe volje, neusklajenosti, podaljševanja rokov, tako da tega se želim izogniti, zato želimo čim širše zastaviti projekte že na samem začetku. Podjetjem in občinam pa bomo omogočili predlaganje ukrepov s kratkimi odzivnimi roki. Postopki seveda po vsem tem procesu bodo hitri in do strank prijazni. Govorimo o presoji vplivov na okolje, gradbenih dovoljenjih, okoljevarstvenih dovoljenjih, vodnih dovoljenjih in pa koncesijah za mineralne surovine z možnostjo seveda, da uporabniki tudi ocenjujejo storitve s hitrim odzivom uradnikov. Zelo pomembno je in mislim, da bo to celotna javnost zelo vesela, uvedli bomo zavezujoče in ne zgolj instrukcijske roke za odločanje v upravnih postopkih. Govorimo o 30, 45, 60 in 90 dni, o tem podrobneje malce kasneje, tam, kjer je to mogoče in kjer je mogoče in skladno s pravom Evropske unije, bomo uvedli pozitivno presumpcijo. To pomeni, če pristojni organ ne odloči v predpisanem roku, se šteje, da je odločil pozitivno. Zagotovili bomo tudi digitalno podporo. To je tudi projekt celotne vlade preko Ministrstva za notranje zadeve, digitalizacijo in javno upravo. Tako da mislim, obstajajo že sistemi, pri arhivskem gradivu, da sistem sam opozarja po Zupu, kdaj so roki, kakšni so roki. Mi želimo to narediti tudi na prostorskih planih, in sicer opozorilni sistem za prekoračitev rokov ter sprotno spremljanje postopkov in vpogled v status zadev odgovorne kontaktne osebe, kot enotno komunikacijsko točko skozi postopek ter avtomatizacijo v rutinskih postopkih, da se tam ne izgublja preveč časa.

Naslednje področje so, rada bi vam povedala o področnih ukrepih po vsebini, vsebinskih stebrih in najprej bi se dotaknila varstva okolja in pa podnebne spremembe. Težišče bo na krožnem gospodarstvu, torej predelavi odpadkov v proizvode, ter na zapiranju snovnih tokov. Pri ravnanju s preostankom odpadkov dajemo prednost preprečevanju po ponovni rabi in reciklaciji. Šele za tisti del, ki ga ni mogoče snovne predelati, pa moramo zagotoviti okoljsko sprejemljivo obdelavo, hkrati pa bomo poenostavili presojo vplivov na okolje ob krepitvi strokovnosti in pa nadzora nad pripravo poročil.

Kar se tiče krožnega gospodarstva. Zagotovili bomo zakonske in operativne pogoje, da bodo podjetja v čim večji meri lahko predelovala odpadke v proizvode. Zavzemala se bom za obvezno uporabo recikliranih agregatov kot novih gradbenih materialov pri vseh investicijah države in občin ter prizadevala si bom za vzpostavitev krožnega gradbeništva, ki temelji na dobrem načrtovanju in podatkih o gradnjah, ob uvedbi digitalnega potnega lista materialov, ki omogočajo identiteto in sledljivost. Zavzemala se bom tudi za obveznost predelave zemeljskih izkopov, ki niso mineralna surovina po rudarski zakonodaji, torej sedimentov in naplavin iz vodnih teles ter komposta, ki bi se predeloval v tako imenovano novo zemljo. Na ministrstvu bomo pričeli s postavitvijo pogojev za tovrstno pridelavo, ki bo opredeljena kot javna služba v regijskih centrih, ki bodo kot dopolnilno uporabni tudi ob naravnih nesrečah. To se je ob zadnjih obsežnih poplavah pokazalo kot velik primanjkljaj, hkrati pa v državi tega vprašanja nimamo rešenega, ne z ustreznimi odlagališči in ne s centri za predelavo. Zato je takoj potrebno pričeti z vzpostavljanjem pogojev, saj bodo postopki umeščanja in izgradnje dolgotrajni, v tem trenutku pa za to področje nimamo odgovorov in smo pač odvisni od zasebne iniciative in pa izvoza. Predelovalcem odpadkov v proizvode bomo zagotovili olajšave pri okoljskih dajatvah, mislim, da je to zelo pomembno, in druge finančne spodbude ter spodbude za uvajanje novih tehnologij predelave.

Naj se dotaknem še reševanja ravnanja s preostankom mešanih komunalnih odpadkov. Določen del preostanka mešanih komunalnih odpadkov, ki je ocenjeno pri nas na 240000 ton letno, se danes večinoma izvaža, kar pomeni odvisnost od kapacitet v drugih državah. Prednostno usmeritev predstavlja samooskrba ob čim

manjšem okoljskem odtisu. Glede na določila zadnje uredbe o sežigu in na podlagi tega razpisanimi koncesijami za tri pripadna območja, govorimo seveda o sežigalnicah, bomo preučili, v kateri fazi se zadeva nahaja in ali so bile ponujene najboljše tehnologije skladno z BAT - Best Available Techniques. Na ministrstvu bomo preverili možnost uredbe tudi uvedbe tudi sodobnih snovno energetsko učinkovitejših tehnologij obdelave preostanka, kot so piroliza, depolimerizacija in pa uplinjanje. Tam, kjer snovna predelava ni mogoča, je skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki potrebna tudi termična obdelava, soproizvodnjo toplote in elektrike. Pri umeščanju takšnih zmogljivosti bosta zame ključni okoljska sprejemljivost in pa usklajenost z lokalnim prebivalstvom. O lokacijah je potrebno odločati pregledno in seveda v dialogu z lokalnimi skupnostmi, ki pa, vemo, da imajo marsikje velike pomisleke.

Če se dotaknem presoje vplivov na okolje in nadzor. Presojo vplivov na okolje bomo poenostavili z uvedbo standardiziranih poročil, hkrati pa sistemsko okrepili strokovnost in nadzor nad pripravljavci poročil ter njihovo neodvisnost in nepristranskost. Zagotovili bomo tudi celovit zunanji nadzor nad projektom izgradnje kanala C0 in drugimi okoljsko spornimi projekti. Glede na to, da je projekt izgradnje kanala C0 trenutno v središču resnih pravnih in okoljskih sporov zaradi razveljavitve ključnih dovoljenj in posegov na zasebna zemljišča bomo pač morali ob ugotovljenih nepravilnostih tudi ustrezno ukrepati.

Na področju urejanja prostora in graditve objektov, tudi tu ste veliko slišali že na drugih odborih, govorimo o infrastrukturi, kmetijstvu, koheziji. Mislim, da je to področje v bistvu se dotika prav vsakega državljana in vsa področja Slovenije. Kamor koli se obrnemo je pač naše okolje in pristojno tudi naše Ministrstvo za okolje in prostor po novem. Prostor je pač omejena in nepovrnljiva dobrina, hkrati pa temelj gospodarskega razvoja in kakovosti življenja. Vemo, da postopki prostorskega načrtovanja in graditve so danes predolgi in nepredvidljivi, kar zavira naložbe in pa otežuje reševanje stanovanjske stiske. Zavzemamo se za pregledno, hitrejše in do investitorjev ter občin prijaznejše načrtovanje, ki spoštuje okoljske standarde in krepi vlogo lokalnih skupnosti, zato na tem področju predlagam sledeče: vzpostavitev digitalne platforme za pregledno spremljanje postopkov prostorskega načrtovanja v vseh fazah, poenostavitev in pohitritev postopkov občinskih prostorskih načrtov po zgledu izdaje gradbenega dovoljenja. To pomeni, da se bomo lotili tudi združitev smernic in mnenj, določili zavezujoče roke za določitve državnih nosilcev urejanja prostora, pozitivno presumpcijo, o kateri sem že prej govorila, obrazloženost odločitev in pa možnost preverjanja njihove utemeljenosti. Okrepili bomo tudi pravni položaj lastnikov zemljišč, saj je jasen pravni okvir za odločanje o pobudah za spremembo namenske rabe ter izenačitev njihovega pravnega varstva s položajem nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. V okviru načrta razvoja Slovenije bomo pripravili popis in pospešeno prenovo degradiranih območij s poenostavljenim postopkom načrtovanja v teh območjih. Zelo pomembno je, da se degradirana območja sanirajo in da se pripravijo za možnost gradnje, da se čim manj posega v kmetijska zemljišča in da se degradirana območja končno uporabijo koristno. Občinam bomo omogočili večjo samostojnost v razmerju do državnih nosilcev urejanja prostora. Morebitne spore pa bo reševal poseben strokovni organ na ravni statistične regije. Načrtovanje naj poteka za širša, zaokrožena območja. Olajšali bomo graditev. Torej, kot sem že povedala, poenostavitev izdaje gradbenega dovoljenja z združitvijo mnenj, določitev stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo v partnerstvu z občinami in pa hitra pot do dovoljenja za gradnjo lastne hiše. Na kmetijskih zemljiščih druge, tretje in četrte kategorije bomo omogočili mešano namensko rabo. Se pravi, poleg kmetijstva je lahko tudi turizem ali majhna obrt ter prenovili bilančni sistem tako, da se izgubljena kmetijska zemljišča nadomeščajo prednostno z obnovo degradiranih zemljišč in pa z uporabo nove zemlje, kar pa lahko dosežemo s predelavo bioloških odpadkov in drugih odpadkov, ki

gredo v to sfero. Zavzemala se bom tudi za čimprejšnjo ustanovitev pokrajin kot pogoj za kakovostnejše prostorsko načrtovanje in seveda bomo tudi podprli pripravo ustrezne zakonske podlage skupaj z Ministrstvom za kohezijo.

Strateške projekte državnega pomena bomo umestili v Načrt razvoja Slovenije in nato pripravili omnibus Zakon o razvoju Slovenije, ki bo dal pravno podlago za začetek del. Zato smo predvideli tako imenovano hitro stezo z jasnimi roki ob doslednem spoštovanju okoljskih standardov, podprto seveda z digitalno platformo e-graditev.

Upravljanje z vodami, poplave in druge vodne ujme so v zadnjih letih povzročile veliko gmotno škodo in stisko prebivalcev. Voda je hkrati naš najdragocenejši naravni vir, ki ga moramo varovati pred onesnaženjem in pa čezmerno rabo. Prednostna naloga je zmanjšati poplavno ogroženost ter zagotoviti hiter odziv ob nesrečah ter vzpostaviti učinkovit nadzor države nad izvajanjem javnih služb in urejanjem voda, zato imam tukaj tudi konkretne predloge. Varstvo pred poplavami bo ena mojih prednostnih nalog, povišali bomo obseg vlaganj v urejanje vodotokov, pristojnosti države pa naj se izvajajo preko posebnih organov na ravni vseh statističnih regij. Nameravamo vzpostaviti poseben sklad za takojšnje ukrepanje ob poplavah in drugih naravnih nesrečah z neposredno podporo občinam. Povečali bomo nadzor države nad izvajanjem javnih služb urejanja voda. Uvedli bomo digitalni sistem za spremljanje pretočnosti strug in jarkov z opozorili o zamašitvah in naplavinah v realnem času. Zagotovili bomo celovito sanacijo po poplavah in plazovih z ustreznimi spremembami področne zakonodaje ter pomoč pri pridobivanju novega doma za prizadete. Seveda bomo spodbujali racionalno rabo pitne vode in uporabo alternativnih virov za nepitno vodo, kot so deževnica, reciklirana siva voda ter reciklirana odpadna voda. Namreč nedavno sprejeti Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne komunalne vode kljub pretečenim rokom ostaja nedorečen. Zakon je potrebno prevetriti in sprejeti ustrezne podzakonske akte ter odgovoriti še na odprta in nedorečena vprašanja.

Na področju ohranjanja narave: naša narava je eden največjih adutov Slovenije, tako ekološko gospodarstvo in kot del naše identitete. Varstvo narave pa ne sme pomeniti zgolj prepovedi, zato je učinkovito le takrat, ko vključuje tudi lastnike zemljišč in lokalne skupnosti kot partnerje ter temelji na preverjenih strokovnih podlagah. Zavzemam se za prehod iz pasivnega k aktivnemu ohranjanju narave ter za transparenten in strokovno utemeljen nadzor, zato imam tudi tukaj konkretne predloge: vzpostavitev državnega sklada za obnovo naravnih vrednot, govorimo o presihajočih jezerih, kraških breznih, slapovih, drevesnih znamenitosti in podobno. Tudi tukaj je potrebno uvesti digitalno nadzorno mrežo za kritična območja, na primer nedovoljena vožnja v naravi. Okrepiti je potrebno fizični nadzor z večjim številom bolje usposobljenih naravovarstvenih nadzornikov. Zagovarjam prehod od pasivnega k aktivnemu ohranjanju narave, kot sem že povedala, zato zagovarjam trajnostno gospodarjenje in sonaravno rabo tudi na zavarovanih območjih ter vključevanje lastnikov zemljišč kot partnerje. Okrepili bomo nadzor ministrstva nad delovanjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter podrobneje opredelili obseg in obrazložitve smernic in mnenj, zaradi enakopravne in transparentne obravnave vseh strank. Za vsa varovana območja, Slovenija ima največ eno največjih varovanih območij v Evropi, zlasti Natura 2000. Bomo ponovno preverili dejansko stanje glede na merila prava Evropske unije: ali so vsi zavarovani habitati in vrste na območju dejansko prisotni oziroma ali so razmere še vedno enake, kot so bile ob sprejemu Nature 2000, se pravi, da se dokument posodobi.

Če se dotaknem gospodarjenja z mineralnimi surovinami. Mineralne surovine so nepogrešljive za gradbeništvo in širše gospodarstvo, zlasti kritične surovine pa postajajo strateškega pomena za digitalni in zeleni prehod. Njihovo izkoriščanje mora biti pregledno, nadzorovano in čim manj obremenjujoče za okolje. Hkrati moramo zaščititi tla in pa plodno zemljo kot dragocen in počasi obnovljiv naravni vir - zato imam tudi tukaj konkretne predloge na tej vsebini. In sicer oblikovanje jasne politike, ki zagotavlja zadostne mineralne surovine za gospodarstvo ob minimalnem poseganju v okolje in pa preglednem nadzoru izkoriščanja. Spodbujali bomo raziskovanje zlasti kritičnih mineralnih surovin in pridobivanje surovin iz odpadkov v okviru recikliranja. Zagotovili bomo hitrejšo izvedbo postopkov podaljšanja koncesij za izkoriščanje mineralnih surovin in pa

zelo pomembno je, da zavarujemo naša tla. Urbanizacija mora biti usmerjena na že pozidana območja, degradirana tla bomo obnavljali prednostno z novo zemljo, plodno zemljo pa bomo zaščitili kot ključni naravni vir. Seveda vse to v dogovoru z ministrstvom za kmetijstvo.

Obstoječa strategija razvoja 2030 in nacionalni program varstva okolja sta nezadostni podlagi za celovito strateško upravljanje s prostorom in naravnimi viri. Zato želimo v prvem letu mandata pripraviti načrt razvoja Slovenije, ki bo celostno obravnaval razvojne in varstvene cilje. In kot sem že povedala, sledili Zomnibus Zakonom o razvoju Slovenije kot pravno podlago za strateške posege v prostor.

Na področju stanovanjske politike. Ta resor dobim iz Ministrstva za solidarno prihodnost, tudi tukaj bomo sodelovali z drugimi ministrstvi. Dostop do dostojnega dela je eden najtežjih izzivov, s katerimi se danes soočajo mladi in mlade družine. Visoke cene, pomanjkanje ustreznih zemljišč in dolgotrajni postopki gradnjo otežujejo in pa podaljšujejo. Stanovanjsko vprašanje je zato neposredno povezano z urejanjem prostora in graditvijo, zato ga obravnavamo kot sestavni del resorja. Moj cilj pa je, da s prostorskimi in gradbenimi ukrepi povečamo ponudbo stavbnih zemljišč, pospešimo gradnjo, da bo dom dostopnejši zlasti za mlade. Zato imam tukaj sledeče konkretne predloge. V partnerstvu z občinami bomo na območju vseh statističnih regij določili stavbna zemljišča. Namenjena stanovanjski gradnji in tako povečali ponudbo zemljišč za nove domove. Mladim in mladim družinam bomo omogočili dostopen dom. Se pravi, zagotovili bomo hitro pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo lastne hiše s poenostavljenim postopkom in jasnimi roki. In upam, da bomo s tem preprečili preveliko izseljevanje v mesta iz podeželja. Pri zagotavljanju stanovanj bomo prednostno aktivirali že obstoječi stavbni fond, spodbujali pa bomo revitalizacijo praznih in degradiranih stavb ter prenovo centrov naselij, kar je hkrati prostorsko in okoljsko bolj smotrno od pozidave novih površin. Stanovanjsko ponudbo bom povezala tudi z oživljanjem podeželja, torej z dostopom do zemljišč in stanovanj. Bomo prispevali k zmanjševanju izsiljevanja in zadrževanju mladih v lokalnih okoljih. In pa poskrbeli bomo, da bodo prostorski in gradbeni vzvodi ministrstva čim bolje podpirali širše stanovanjske cilje države.

V nadaljevanju predstavljam osem aktualnih odprtih vprašanj resorja, ki jim bomo pač namenili prednostno pozornost, saj so trenutno zelo aktualna. Prvo vprašanje je ureditev pravne situacije s projevci, zlasti na področju odpadne embalaže. Gre za sedem podjetij, nosilcev sheme proizvajalčeve razširjene odgovornosti s kratico Pro, ki so odgovorni za ravnanje z reguliranimi snovnimi tokovi govorimo o embalaži in tudi drugi tokovi pod sistemom razširjene odgovornosti proizvajalcev. Pravni in operativni okvir njihovega delovanja je treba urediti tako, da bo zagotovljeno zanesljivo, pregledno in pa skladno izvajanje obveznosti ravnanja s temi tokovi. Glede na to, da je tudi Ustavno sodišče presodilo, da je ureditev proizvajalčeve razširjene odgovornosti po zakonu o varstvu okolja ni neskladna z ustavo. S čimer je odprlo pot nadaljnji prenovi sistema ravnanja z odpadki v Sloveniji. Za to odločitev potrjuje možnost modela, po kateri je za posamezni tok odpadkov odgovorna ena organizacija. Sistem pa ostaja usmerjen k doseganju okoljskih ciljev in pa višjih stopenj recikliranja. S tem želimo vzpostaviti jasno, zakonito in vzdržno ureditev, ki odpravi pravno negotovost, ter želimo zagotoviti delujoč sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev ter jasno razmejitev med odgovornosti med Pro zavezanci in pa državo, državo. Tukaj bodo prednostni koraki pregled veljavnega okvira, razširjene odgovornosti proizvajalcev in položaja teh sedmih nosilcev, ureditev pravil delovanja, nadzora in poročanja za zanesljivo izvajanje obveznosti in pa jasna razmejitev odgovornosti in finančnih tokov med projevci, zavezanci in pa izvajalci.

Drugo aktualno vprašanje so čistilne naprave, ker je prišla nova direktiva Evropske unije, prenova evropskega okvira za čiščenje komunalne odpadne vode. Novi okvir med drugim zaostruje zahteve glede zajetja in čiščenja ter uvaja dodatne stopnje čiščenja, vključno z odstranjevanjem mikroonesnaževal, energetsko nevtralnost sistemov ter razširjeno odgovornost proizvajalcev. Konkretne mejne vrednosti, pragovi velikosti aglomeracij in roki prenosa bodo seveda natančno pripravljeni, o pripravi prenosa v našo zakonodajo. Cilj je, da pripravimo pravočasen in stroškovno obvladljiv prenos zahtev v slovenski

pravni red ter načrt naložb v nadgradnjo teh čistilnih naprav. Tukaj bodo prednostni koraki sledeči: pregled veljavnega besedila direktive, rokov prenosa in obveznosti po velikosti razrednih aglomeracij, ocena vrzeli za obstoječo infrastrukturo in zagotovitev virov financiranja nadgradenj in pa uskladitev z razširjeno odgovornostjo proizvajalcev in z energetsko nevtralnostjo sistemov.

Naslednja pereča tema je upravljanje voda. Gre za presojo smotrnosti ukinitve koncesij za javne službe urejanja voda. Torej presoja, ali je smotrno ukiniti koncesijski model za izvajanje državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda in jih nadomestiti z drugim izvedbenim modelom, to je državno javno podjetje. Cilj je, da tukaj izberemo izvedbeni model, ki zagotavlja nadzor države, kakovost, stroškovno učinkovitost in pa seveda poplavno varnost. Prednostni koraki pri tem so: pripravili bomo model izvajanja, se pravi primerjavo modelov izvajanja, ali koncesija ali javno podjetje ali regijski organ. In tukaj bomo preučili pravne, finančne in operativne vidike in pa seveda pripravili bomo analizo posledic morebitnega prenehanja obstoječih koncesijskih razmerij. To pomeni za vse obveznosti prehod sredstev in pa zaposlenih.

Četrto odprto vprašanje so regijski centri za ravnanje z odpadki in pa izkopnimi materiali. Gre za vzpostavitev mreže regijskih centrov za predelavo zemeljskih izkopov, sedimentov, naplavin komposta v tako imenovano novo zemljo, o kateri sem govorila že prej ter za ravnanje z odpadki. To dejavnost bi radi opredelili kot obvezno državno javno službo, centri pa bodo dopolnilno uporabni tudi ob naravnih nesrečah. Cilj je, da vzpostavimo operativno mrežo centrov, ki zapira snovne tokove, torej krožno gospodarstvo, o čemer govorimo že vse od začetka, in zagotavljali samooskrbo in podpirali sanacijo ob nesrečah. Tukaj bodo prednostni koraki, se pravi vzpostavitev modela izvajanja javne službe in umestitev centrov po regijah, pripravili bomo tehnične standarde za novo zemljo in dopustno uporabo predelanih materialov in pa seveda treba je pripraviti tudi razmejitev do zakonodaje o odpadkih in do koncesij za mineralne surovine.

Naslednje odprto vprašanje je to, kar sem povedala že na začetku in o čemer so govorili tudi ostali kolegi. To so zavezujoči roki za odločanje in pa pozitivna presumpcija, in sicer uvedba zavezujočih in ne zgolj instrukcijskih rokov za odločanje v upravnih postopkih. Predlagali bodo razponi 30, 45, 60 in 90 dni ter kjer je mogoče, kjer je mogoče, poudarjam in skladno s pravom Evropske unije uvedli pozitivno presumpcijo. To pomeni, da molk organa šteje kot pozitivna odločitev. Cilj je, da ustvarimo predvidljive in hitre postopke ob ohranjanju zakonitosti in skladnosti s pravom Evropske unije. Prednostni koraki tukaj bodo določitev postopkov, primernih za pozitivno presumpcijo, torej, to so rutinski postopki in pa izjem, to je pa tam, kjer pravo Evropske unije ali narava zadeve to izključuje, kot so recimo okoljska soglasja. Pravni inštrument, to so sistemske spremembe področnih zakonov in pa okvir Zupa ter digitalni opozorilni sistem za prekoračitev rokov. Pripraviti je potrebno tudi oceno tveganj, se pravi s pozitivno presumpcijo pri posegih z vplivi v okolje in naravo, da se seveda prehitro ne zaletimo.

Naslednja organizacijska zadeva, kar je tudi bila zaveza te Vlade, decentralizacija in sicer to pomeni dekoncentracija direktoratov, ministrstva po državi. Gre za razmestitev direktoratov ministrstva po Sloveniji za bolj uravnoteženo regionalno zastopanost. Naš cilj je, da bo bolj uravnotežena regionalna prisotnost države, krepitev razvoja regij in pa zmanjšanje dnevnih migracij v prestolnico. Tukaj bodo prednostni koraki izbor direktoratov in enot za dekoncentracijo in lokacij. To bomo seveda naredili po pregledu lokacij, kjer so, po pregledu lokacij od kje prihajajo naši zaposleni in na osnovi tega bomo tudi iskali lokacije za selitev. Pripravili bomo kadrovski načrt, prehod zaposlenih, hibridno delo in pa razne spodbude. Seveda bo potrebna tudi stroškovna ocena in pa časovnico in vpliv na neprekinjeno delovanje postopkov, saj tukaj ne sme prihajati zaradi tega do nobenih drugih zamud.

Naslednje vprašanje oziroma aktualna zadeva je podaljšanje koncesij za izkoriščanje mineralnih surovin. Torej, večini koncesionarjev je pravica do izkoriščanja potekla že pred leti, vloge za podaljšanje pa čakajo na odločitev. Ta zastoj povzroča škodo v gospodarstvu, zlasti v gradbeništvu, torej z organizacijskimi in normativnimi spremembami želimo

zagotoviti hitrejšo izvedbo postopkov podaljšanja ob ustreznem okoljskem nadzoru. Cilj je, da tukaj odpravimo zaostanke in vzpostavimo hitro in pregledne postopke podaljšanja ob seveda zopet ustreznem okoljskem nadzoru, na katerega ne smemo v nobeni fazi postopka pozabiti. Prednostni koraki tukaj bodo pregled obsega zaostankov in pa vzrokov, torej kaj so vzroki, ali so kadri, postopki usklajevanja. Potem bomo pripravili organizacijske oziroma normativne spremembe za pospešitev, se pravi združevanj mnenj in pa roki ter pa razmejitev do varovanja tal in prostorskih omejitev.

In še osma zadeva je, so inovativne tehnologije obdelave preostanka mešanih komunalnih odpadkov. Ureditev ravnanja s preostankom mešanih komunalnih odpadkov bomo temeljito preverili tako obstoječe postopke v teku v zvezi s podelitvijo koncesij kot tudi, da bo omogočeno tudi umeščanje v prostor in okoljsko dovoljevanje za inovativne tehnologije obdelave kot so piroliza, depolimerizacija in pa uplinjanje. Resno bomo preverili nabor dopustnih postopkov in jih razširili k sodobnim, snovno in energetsko učinkovitejšim rešitvam, ki imajo prednost pred klasično termično obdelavo. Cilj na tem področju je, da omogočimo sodobno, snovno in energetsko učinkovitejše tehnologije obdelave preostankov odpadkov ter njihovo umeščanje in pa okoljsko dovoljevanje. Tukaj imamo tudi prednostne korake in sicer opredelili bomo inovativne tehnologije v pravni ureditvi ter preučili njihovo umestitev v hierarhijo ravnanja z odpadki. Določili pogoje za umeščanje v prostor in okoljsko dovoljevanje meril lokacijske sprejemljivosti. In pa seveda moramo opredeliti tudi jasno razmejitev do morebitnih zmogljivosti termične obdelave opisanih v poglavju, ki sem ga že povedala.

Torej, spoštovane poslanke in poslanci, predstavljena izhodišča povezujejo tako varovanje narave in naravnih virov z razvojnimi potrebami države ter z odgovornim, preglednim in učinkovitim delovanjem uprave, kar mislim, da je nam vsem v velikem interesu. Zavzemam se za resor, ki bo deloval z ljudmi in za ljudi. To pomeni hitro tam, kjer je to mogoče in premišljeno tam, kjer gre za trajne posledice za okolje in prostor.

Hvala za vašo pozornost. Na vaša vprašanja z veseljem odgovorim.

Ob koncu pa bi se rada zahvalila obema ministroma, gospodu Novaku in ministru Kumru, ki sta izvrstno opravila svoje delo v preteklosti. Verjamem pa, da so te zadeve, katerih se bomo začeli lotevati zdaj, kar se tiče postopkov pregleda zakonodaje, zmanjšanje birokratskih ovir, da gre za kar trde orehe, ki jih bomo morali začeti treti počasi, ampak učinkovito s ciljem razvoja države in napredka Slovenije.

Hvala lepa.