Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, prisrčen pozdrav, pozdrav tudi kandidatu za ministra.

Malo pred prihodom na to sejo sem dobil vprašanje, novinarsko vprašanje glede ministrske sestave, število ministrstev v Vladi, ki odhaja, v Vladi, ki prihaja. Jaz sem osebno mnenja, da bolj kot to koliko je vprašanje kdo, kaj in kako in je stvar vsake vlade posebej na kakšen način se bo organizirala, kakšne cilje si bo postavila. In eden od ciljev vlade, ki zaključuje svoj mandat, je bil jasno povedan tudi z ustanovitvijo dodatnih ministrstev, kot so bili samostojno ministrstvo za visoko šolstvo in znanost, digitalizacija in tudi za solidarno prihodnost. S tem smo jasno pokazali, kje je, bom rekel, fokus bil te vlade. Med drugim seveda in v predlogu, ki smo ga korektno politično umaknili, je bila seveda tudi predlog podobnega števila ministrstev kot ga imate zdaj, kot je pred nami.

In v sami predstavitvi gospoda Rončevića za ministra sem vseeno pričakoval, bolj kako bo to počel, vse cilje, ki so sicer zelo skopi v koalicijski pogodbi, vendar želel bi bolj natančne, bom rekel, obrazložitve kako si predstavljate spremembe, ki jih želite vpeljati? Ta odbor ima eno veliko srečo, če tako rečem, da ima v sestavi gospoda Vinka Logaja, ki je dejansko pustil celo življenje na področju vzgoje in izobraževanja in to tematiko izredno dobro pozna. Vsekakor pa sem mnenja, da je področje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji na evropskem nivoju zgledno in da smo lahko vsi skupaj ponosni na opravljeno delo v vseh teh desetletij. Seveda so pogledi različni od vlade do vlade, prioritete različne od vlade do vlade. In ko stopate na novo pot, ki vas čaka, je zagotovo tudi že prehojena pot, zato sem tudi sam pričakoval, da boste bolj natančno ocenili to prehojeno pot. Pa ni nujno samo te vlade, tudi vseh vlad nazaj, kakšni so tisti, tiste prioritete in tista realizacija, ki je bila do zdaj opravljena dobra, kaj ni bilo dobro in kako bi spremenili, da bi bilo to boljše.

Naslednja stvar je že gospod Logaj tudi omenil je področje Slovencev v zamejstvu in po svetu. Resorja, ki sem ga tudi kot minister vodil z velikim ponosom in zadovoljstvom, ker je bil to eden od resorjev, če ni edini, kjer nas ni delil na leve in desne, pač pa je bil tisti resor, ki je skrbel za identiteto Slovenije v zamejstvu in po svetu in kjer je bil slovenski jezik tisti, ki je rdeča nit, ki je, ki nas je povezovala. In področje vzgoje in izobraževanja je zelo pomembno v zamejstvu, bolj kot si mislimo. Vemo in zavedamo se, da je kadrovska problematika, kot ste sami v predstavitvi povedali, prisotna in da je in da si tu ne zatiskamo oči, se pravi, če je v matični domovini, v zamejstvu, je še toliko težje privabiti, bom rekel kadre za to. Hkrati pa mora biti tudi skrb za učenje slovenskega jezika in vseh lektoratov, ki so prisotni, so steber slovenstva po svetu zelo pomembna. Se pravi, tudi tu. Pogrešam, bom rekel, malček bolj neko konkretno vizijo ali pa usmeritev

na tem področju.

V samem nagovoru ste na začetku omenili, da so starši vse preveč hodijo z odvetniki v šolo in da je to eden od problemov, kako bom rekel, reševati to problematiko. Po drugi strani ste v nagovoru povedali, da bi ponovno vpeljali sestavo svetov zavodov na tri, tri, tri. Skratka, to pomeni, da spet boste krepili vlogo staršev v svetih zavodov. Osebno moje mnenje je tudi kot nekdanji župan, da ne stopate na pravo pot, ker boste ponovno krepili vlogo staršev v svetih zavoda, v organih, ki odločajo in soodločajo. Ker sami ustanovitelji, ker ne dobijo primernih kadrov, postavljajo skozi ustanoviteljske pravice, ki jih ima lokalna skupnost starše in starši bodo spet prevladovali pri soodločanju o tem. Ker, roko na srce, malokateri starš skrbi za razvoj, bom rekel, neke šole, gleda bolj interes svoje lastnega otroka, kar je tudi po eni strani človeško in razumljivo. In če želite krepiti vlogo učiteljev, ne morete spuščati preveč blizu staršev, soodločanja. To je praksa pokazala, da žal žal ne gre. Jaz vam povem, da ko sem bil župan, smo gradili eno telovadnico. Jaz sem se šel zagovarjati na zavod, kjer so dejansko vodili starši pogovor in je bil ravnatelj tam nekje stisnjen v kot. Se pravi, če želite krepiti vlogo učiteljev in vzgojiteljev v vrtcih in šolah, da boste spuščali zraven preveč zraven starše k soodločanju, boste skrenili, po mojem osebnem mnenju, na napačno pot.

In kar se tiče visokega šolstva, pa me zanima vaše mnenje in stališče, ker je ta Vlada, ki odhaja, veliko časa in energije in ukrepov namenila na krepitev javnega, se pravi javnega zdravstva, hkrati tudi javnega šolstva in visokega šolstva. In je ena od potez proti koncu tega mandata bila tudi, da postane Univerza v Novem mestu javna. In na tej poti je tudi univerza, iz mesta katerega tudi prihajam. Univerza v Novi Gorici tudi se odloča ali so se odločili iti na Ptuj. Tako da me zanima to vaše stališče glede krepitve javnih univerz, ker skozi vaš pogovor sem imel občutek, pa me lahko demantirate, da ste tako na subtilen način namigovali, da se skozi proces vzgoje in izobraževanja bo zgodila privatizacija tudi na tem področju, tako kot je, so namere z interventnim zakonom, ki ste ga vložili, na področju zdravstva, da se bo dejansko krepilo pod pretvezo vsi enaki, vsi enakopravni, možnost izbire in tako naprej. Osebno menim, da je področje zdravja in izobraževanja eden temeljev vsake družbe in mora ostati javno.

Hvala lepa.

Hvala za odgovore, ki jih bom si pogledal kasneje, jaz pa vas moram v tem trenutku zapustiti in me bo nadomeščala kolegica Lucija.

Hvala.