Ja, najlepša hvala.

Glede na to, da je že predsedujoči v svojem uvodnem izvajanju izpostavil to povezavo kandidata s, sam s sabo, menim, da je prav, da tudi mi izpostavimo to povezavo, ne samo med kandidatom in predsedujočim tega odbora, pač pa tudi vse ostale povezave v razmerju kandidata v vlogi odvetnika do predsednika vlade oziroma do mandatarja, tudi do nekaterih drugih vidnih članov SDS, ki jih je kandidat zastopal v številnih postopkih. Potrebno je omeniti tudi nekatere pomembne funkcije, na katere ga je ta vlada v preteklosti imenovala in za katere je tudi KPK ugotovila določene kršitve. In se mi zdi, da so zaradi tega, ker mora vsak kandidat biti osebnostno primeren, ker mora seveda ostajati v okvirih, ne konflikta interesov, v okvirih neke osnovne integritete, je seveda ta povezava več kot pomembna. Treba je seveda tudi opozoriti, da čeravno se nekateri zelo čudijo nad predlogom, da postane odvetnik mandatarja minister za notranje zadeve, pa je vendarle treba izpostaviti, da je to v svetu neka že uveljavljena praksa nekaterih izrazitih avtoritarcev, kot so recimo Erdogan ali pa Berlusconi in tako naprej, da ne naštevam. In tudi nekaterih iskanih kriminalcev, kot je na primer Netanjahu. Tako da zdaj tu ne gre za neko novo prakso, pač pa se bo več kot očitno Slovenija pridružila tej neugledni družbi mednarodno iskanih kriminalcev in avtoritarcev.

Zdaj z vidika funkcije, za katero ste pa kandidat, je pa tukaj lahko več težav. Prva težava je ta, da jaz te kandidature ali pa tega predloga v resnici ne vidim kot neko nagrado za preteklo delo in zasluge, ampak jo vidim bolj v smislu opravljanja nove storitve za mandatarja, ki jo bo pa od zdaj naprej, od tega trenutka naprej plačala država - do zdaj jo je plačal nekdo drug, zdaj pa jaz vidim, da jo bomo plačevali davkoplačevalci. Jaz si ne zatiskam oči, čeprav je kandidat zdaj izrazito poudaril, da se bo držal zakonskih omejitev, koliko ima sploh pristojnosti, koliko lahko daje usmeritev policiji, ampak po drugi strani smo pa že s strani predsednika tega odbora že kar danes lahko videli pričakovanja, je rekel, niti ni rekel, vam zastavljam vprašanje, ampak pričakuje od vas, da bo

v primeru protestov policija ravnala tako in tako. To je zdaj, prosim lepo, bilo javno predvajano in je tudi posneto na magnetogramu. Tako da tu se malo v diskrepanci, to, kar kandidat odgovarjate, kjer kolega niste popravili, ko je to pričakovanje izrazil. Tako da jaz dovolite, da dvomim v te vaše odgovore. Je pa ta neodvisnost bistvena za kandidata. In te politične vaše povezave so pod velikim vprašajem, kot sem rekla, zaradi morebitnega navzkrižja interesov ali pa kar, bom rekla, gotovega navzkrižja interesov in z vidika razumevanja vloge ministra do vloge policije, do pravne države in tako naprej. In s tega vidika, s tega vidika je pač potrebno, potrebno se tudi vprašati kako bodo te pretekle funkcije vplivale na vaše delo oziroma te poklicne povezave in kako naj javnost razume to krepitev, da rečem temu krepitev političnega vpliva nad represivnimi organi države. Zakaj se to sprašujem? Zato ker seveda je odvetnik več kot legitimen poklic. Da pa Ministrstvo za notranje zadeve ni nek običajen resor, kot so recimo, kot je recimo Ministrstvo za Slovence oziroma zamejce in tako naprej, pač pa je to resor, ki pomeni kadre, ki pomeni nadzor nad represivnimi organi, ki pomeni usmeritve, ki pomeni določene postopke, ki tudi pomeni nek dostop do določenih podatkov, do varnostnega aparata in do zelo neposrednega vpliva na delovanje teh organov, ki sem jih naštela, ne pa za nek protokol, neke vljudnostne obiske, neke nasmeške fotografom in tako naprej. S tega vidika mene v resnici to imenovanje zelo skrbi in ne dvomim, da boste dobili potrditev in zato želim odgovore na naslednja vprašanja. Kako boste kot minister zagotovili, da policija ne bo pod političnim vplivom, ne s to floskulo, kaj so vaše pristojnosti, kaj pravi zakon, ampak kako boste dejansko to zagotovili v luči tega, da je predsedujoči, vemo vsi se nahajajo v operativnem štabu policije, ko so potekali protesti, v družbi še njegovih parih kolegov. In kot rečeno, jaz sem že danes povedala, je že zdaj izrazil pričakovanje, kako se bo reagiralo v takem primeru. Ali pa je po drugi strani, kot sem že tudi sama rekla, to vaša nova storitev, torej, ravno namen vašega imenovanja zagotoviti z usmeritvami, ne preiskovanje afere Črna kocka. Torej, kako razumete to mejo med politično odgovornostjo ministra in operativno neodvisnostjo policije?

Potem v luči povezav, kot jih je že predsedujoči navedel, bi vas želela vprašati ali imate v tem trenutku sklenjeno katerokoli veljavno pogodbo o pravnem zastopanju, svetovanju ali opravljanju drugih odvetniških storitev z gospodom Janšo, s stranko SDS ali pa katerimkoli funkcionarjem oziroma funkcionarko SDS? In če takšno razmerje obstaja, vas prosim, da pojasnite, za kakšno vrsto pogodbenega razmerja gre. Ali boste ta razmerja pred nastopom ministrske funkcije prekinili? Na kakšen način boste preprečili nastanek konflikta interesov pri opravljanju funkcije? Ali se boste izločili iz vseh odločitev, postopkov ali seznanitve z informacijami, ki bi lahko neposredno ali posredno zadevale vaše sedanje, pa tudi nekdanje stranke? Ali lahko državnemu zboru, predvsem pa ljudem, ki gledajo, torej javnosti, nedvoumno zagotovite, da v primeru imenovanja za ministra ne boste v nobenem položaju, kjer bi se prepletali vaši nekdanji ali sedanji zasebni interesi z izvajanjem pooblastil ministra za notranje zadeve?

Potem naprej. Kakšno je vaše stališče do depolitizacije policije? Ali podpirate vzpostavitev močnih varovalk pred političnim vmešavanjem

8nadaljevanje) v delo policijskih preiskav, in kako bi ravnali v konkretnem primeru, če bi policija preiskovala osebe, s katerimi ste bili v preteklosti poslovno ali politično povezani? Tukaj moram, se moram ustaviti tudi pri tem, kar je bilo izrečeno, da je nedopustno, da se policisti bojijo uporabiti svoja pooblastila. Jaz se absolutno tukaj z vami strinjam in od ministra za notranje zadeve pričakujem, da policiste zaščiti, hkrati pa se sprašujem, ker je pretekla praksa pokazala tudi obratno situacijo, torej, da so se policisti bali uporabiti oziroma ne uporabiti njihova pooblastila zato, ker je bilo navodilo iz vrha politike takšno. Torej, da so vedeli, da v določenem primeru pooblastil ne bi smeli uporabiti, pa so dobili navodilo, da jih morajo. To seveda govorim o istem primeru, ki sem ga že, ki sem ga že omenila.

Potem dalje bi želela vprašati še naslednje, govorili ste, da v tej državi imamo preveč raznoraznih institucij in tako naprej. In tudi v koalicijski pogodbi najdemo zapis, da se bo seveda obdržalo in imelo samo tiste funkcije, ki imajo podlago v sami Ustavi. Meni se to seveda zdi problematično, bom povedala zakaj. Torej, če gremo pogledati katere institucije so tiste, ki jih Ustava Republike Slovenije izrecno ustanavlja ali pa da jih recimo vsaj posebej opredeljuje, je to reci in piši, zgolj samo 14 institucij, to je Državni zbor, Državni svet, predsednik republike, Vlada, potem so tu sodišča, Vrhovno sodišče, Sodni svet, Državno tožilstvo, potem pa so tu še občine, pokrajine, računsko sodišče, Banka Slovenije, varuh človekovih pravic in Ustavno sodišče. Štirinajst. Torej, vi pravite, vse, kar ni v ustavi, je nepotrebno, je odveč. Zdaj pa institucije, ki jih jaz recimo na prvo žogo, da se ne bom spuščala naprej, vidim kot zelo pomembne, ker so to državni organi, jih ustanavlja zakon, so utemeljene na zakonih, niso pa to ustavne institucije, pa me zanima ali nameravate to ukiniti, to pa so: Državna volilna komisija, Državno odvetništvo, Ekonomsko-socialni svet, še posebej v luči nenehnega poudarjanja tudi vaših sokandidatov za druge resorje, kako je pomemben dialog, tudi sami ste izpostavili, da bo javnost, deležniki, vsi povabljeni že k sami pripravi zakonodaje in tako naprej. Potem je tukaj Komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec, zagovornik načela enakosti. Recimo, da se tu ustavim, pa da najprej odgovorite samo na ta del, glede teh institucij.

Potem bi želela vprašati tudi naslednje. Koalicijska pogodba govori tudi o krovnem zakonu o delu v policiji in napoveduje nek poseben sistemski zakon, ki pomeni konsolidacijo policijske zakonodaje, vendarle pa lahko ta zakon, vsaj z mojega vidika in s teh izvajanj, ki jih slišim, predvsem pa na podlagi preteklih izkušenj delovanja Vlade, ki se zdaj formira, ta zakon je seveda idealna priložnost tudi za neko politično preureditev razmerij med policijo, ministrstvom in vlado. In tukaj jaz mislim, da bo ključno vprašanje tudi operativne avtonomije policije, ki ga ne morem dovolj poudariti, zato ga tudi ves čas omenjam in se več vprašanj nanaša na to. In glede tega tudi naslednje. Iz koalicijske pogodbe berem: "Torej zagotovitev možnosti, da policija v predkazenskem postopku kazniva dejanja odkriva in preiskuje tako samostojno kot na podlagi pisne usmeritve tožilstva kot organa kazenskega pregona po prejemu kazenske ovadbe ali poročila policije." Vse okej, ampak gremo na moje pomisleke. Policija je seveda organ preiskovanja, tožilstvo pa je organ pregona, kar vi

nedvomno zelo dobro veste, ne more pa policija opravljati funkcije organov pregona, se torej samo usmerjati, to počne tožilstvo, na podlagi nekih ustnih usmeritev. Tukaj pa v koalicijski pogodbi piše ravno o tem, da morajo biti usmeritve pisne, kar pomeni ravno obratno od tega, kar ste vi govorili, debirokratizacija pomeni po mojem videnju upočasnitev postopka preiskovanja kaznivih dejanj, tako zadevo so namreč uredili že, ste uredili že v prejšnjem mandatu, zdaj vas štejem kar zraven, obstaja namreč še vedno uredba o sodelovanju med policijo in tožilstvom in sicer je bilo v njo napisano ravno to, kar zdaj piše v koalicijski pogodbi in še enkrat opozarjam, govorite o bolj učinkovitem pregonu, hkrati pa pišete v te akte zadeve, ki kažejo na to, da se bo delalo ravno nasprotno. Torej, da je treba rešiti kriminalce črne kocke in se jih zato ne sme učinkovito preiskovati in je treba povečevati birokracijo, ne glede na to, da govorite ravno obratno, ampak ta zapis v koalicijski pogodbi jasno kaže na to, pa lahko stokrat zanikate, ampak dejstvo pa je, da ste to zapisali, na tak način.

Potem, kar zadeva plačnega sistema v javni upravi. Jaz štejem med enega večjih dosežkov to, kar je, kar je odhajajoča vlada naredila, torej prenovila plačni sistem javnega sektorja. Zakaj? Zato, ker je bil to zelo zahteven proces, pri katerem je sodelovala večina ministrov odhajajoče vlade in vsi so se zelo trudili. Verjamem, da zelo dobro veste, kako je to potekalo, ker je bilo res spremljano. In ta enoten plačni sistem, ki tako dolgo ni doživel prenove, jaz ocenjujem, seveda, da je dinamičen, da ne bo nikoli povsem končan, da se mora ves čas prilagajati novim razmeram, spremembam na trgu dela, spremembam v javnem sektorju in tako naprej, ampak je bila, je bil v tem delu pod prejšnjo vlado, odhajajočo vlado uspešno urejen. Verjamem, da ste spremljali zahtevnost pogajanj s številnimi sindikati, ki ste se jih zdaj lotili in delate na tem, da jih boste seveda razsuli.

Pa vendarle, jasno se je pokazalo v preteklosti, ko ta sistem ni bil urejen, ko se je posamezna vlada lotila ločenih pogajanj s posamezno skupino, da se seveda s takimi ločenimi pogajanji začne valiti snežna kepa, kjer vsaka poklicna skupina zahteva pravice zase, to pa neminovno pomeni ne samo razsutje tega enotnega plačnega sistema, pač pa tudi bistveno težje usklajevanje in bistveno večje stroške, pri čemer potem v medsebojnih razmerjih posameznih javnih uslužbencev potem spet pride do tega, kar neminovno vsakič kličemo anomalije in jih ne vem kolikokrat že smo v preteklosti te anomalije tudi odpravljali.

Jaz se sicer lahko v enem delu celo z vami strinjam, ko ste govorili o prevelikem številu policijskih svetnikov in tako dalje, absolutno, tu se tu se strinjava, žal pa je tu kar, to kar v bistvu ena taka ozka množica najinih strinjanj, ker, ker v nadaljevanju o čemer piše koalicijska pogodba in o čemer ste govorili, se sprašujem, kje se potem ti ločeni sistemi končajo. Namreč, omenja se vojska, omenja se zdravstvo, omenja se policija, izobraževanje, kultura, socialno varstvene storitve, pri čemer lahko samo rečem, da absolutno je na podlagi kadrovskega manjka potrebno slediti temu, vleči določene poteze, se usklajevati, ampak to, kar zdaj počnete, je enako, kot boste počeli na vseh ostalih sistemih, družbenih ali pa podsistemih, kjer se jasno vidi, da se želi vse razsuti v prafaktorje in potem individualno uveljavljati interese, ki jih zasleduje ta vlada, predvsem v smislu dolgov, ki si jih je nabrala v času predvolilne kampanje.

To, potem pa, ali obstajajo za to izločitev teh sistemov neke strokovne analize, ki kažejo na to, da je takšna izločitev, kot sem rekla, policije, vojske, izobraževanja

in tako naprej, nujna, potrebna in tako naprej, torej, kje so te strokovne analize in katere, kateri konkretni so tisti problemi, ki jih vi vidite, da jih ni možno v resnici rešiti znotraj enotnega plačnega sistema. Kaj točno so te stvari, ki jih znotraj enega enotnega plačnega sistema ne bi bilo možno nasloviti in ali dejansko potem vidite ta enotni plačni sistem kot razvojni problem? Ali pa kot, ali pa kot instrument zagotavljanja nekega primerljivega vrednotenja dela v javnem sektorju, kjer se pa, upamo, upam, strinjava, da je ta, da ta primerljivost mora obstajati. Torej, kakšne so tudi pričakovane ocene javno finančnega stroška takšnega ločevanja po stebrih in ali imate kakšne finančne projekcije tega stroška tudi za naslednjih pet let?

Zdaj, glede na to, da se lotevate že v interventnem zakonu tudi sesutja sindikatov, pa zdaj še po novem v naslednjem zakonu, pa verjamem, da bo temu še sledilo marsikaj, vas niti ne bom spraševala, če je takšna poteza usklajena s sindikati, ker predvidevam, da ni.

Pa mogoče tukaj na tej točki zaključim, pa upam predsednik, da mi boste dovolili še potem, če se bo pokazalo, zastaviti kakšno dodatno vprašanje. Hvala.