Hvala predsedujoči.

Začnem pri zadnji, šesti, mislim, da sem si prav označil šesti, torej zaupanje in ugled policije, o tem sem že prej govoril. Torej družbeni status in ugled policije je potrebno povrniti. Policist mora biti spoštovana oseba, ne moremo dovoliti, da se policisti bojijo uporabiti svoja pooblastila, zaradi, naj bo medijskih pritiskov, naj bo nerazumevanja s strani vodstvenega kadra, ampak v primeru, da so delovali zakonito in strokovno pravilno, bodo imeli popolno podporo in zaščito, ker ste me vi zdaj vprašal, ne moremo si dovoliti, da, ne vem, bom dal primer, da snemajo in Rom tepe s polenom policista, policist pa ga ali opazuje ali pa poskuša obvladati na način, ki sam osebno cenim, glede na to, kaj sem se v šoli naučil in kako, pooblastila poznam, da bi lahko tudi s seveda sorazmerno silo drugače reagiral, pa se verjetno ne upa, zato, ker ve, da ga snemajo na telefon in tako dalje. Torej, v tem primeru bodo imeli vedno mojo popolno podporo.

Kar se tiče prvega vprašanja, ki je zdaj tudi najbolj, bom rekel, medijsko bil izpostavljen, torej afere Black Cube, če jo tako imenujemo. Sem že prej uvodoma povedal in bom še enkrat poudaril, da so razmerja med ministrom in generalnim direktorjem policije jasno zakonsko definirana, in tako tudi razmerja med ministrstvom in policijo. In da bom to strogo spoštoval in izvajal. Kar pomeni, da minister lahko daje usmeritve policiji, ne sme pa posegati v konkretne policijske postopke. Nedvomno pa ne bom nikakor dovolil, kar bom dajal seveda lahko s svojimi usmeritvami in zahtevami, da se takšni primeri, kot so bili v tistih posnetkih, in vse skupaj hitro in učinkovito preišče, kot je to do sedaj. Zadeve je treba hitro odkriti in tudi javnosti sporočiti. To je v okviru tistega, kar lahko minister seveda naredi, torej daje usmeritve in navodila in zahteva seveda, da se take zadeve preiščejo in raziščejo in to v čim krajšem času, ne sme se pa vmešavati v konkretne postopke in se v te postopke nikakor ne bom vmešaval.

Kar se tiče vprašanja varnosti in hoje po ljubljanskih ulicah, jaz bom rekel tudi po drugih mestih, ne samo ljubljanskih ali po Novem mestu ali pa kjerkoli, bo potrebno zagotoviti večjo prisotnost policije. V primeru, da se

ugotovi, da na posamezni policijski upravi ali na posameznih varnostnih območjih negativno odstopa, torej povečan porast, naj bo to kaznivih dejanj ali prekrškov, ali nadlegovanja, kot ste rekel vi po ulicah, bo pa treba seveda, kot sem že prej rekel, zahtevati odgovornost vodstva, pa naj bo to na upravni enoti pri izdaji nekih dovoljenj, naj bo to v policijski upravi, ki je odgovorna za red in varnost na posameznem območju. Pozabili smo, kako je, če policisti peš patruljirajo po posameznih krajih. Danes jih večinoma vidite, kako se vozijo gor, dol in odzivajo samo na nujne in hitre dogodke. V tej smeri bo potrebna sprememba in se vračati k izvoru, jaz rečem temu, izvor je policijsko opazovanje, torej, ljudje morajo policiste videti tudi, da gredo kdaj peš in se tudi z ljudmi pogovarjajo in opazujejo, ne se samo vozijo. In v tej smeri bomo zadevo zasukali, da bo občutek tudi varnosti večji, ne samo dejanska varnost, ampak občutek varnosti.

Kar se tiče migracij sem že tudi uvodoma povedal, da je potrebno seveda ločiti med zakonitimi in nezakonitimi oziroma med begunci. Pri tem smo, kot sem že tudi prej povedal, vezani na izvajanje dejansko sprejete politike Sveta Evrope, pri čemer pa ne smemo vseeno pozabiti na tisti ključni steber humanitarnega ravnanja z begunci, torej z begunci, ne z nezakonitimi migranti in s tistimi, ki legalno prehajajo državno mejo in želijo se tukaj nastaniti, zlorabijo, zlorabijo institut mednarodne zaščite in potem so tukaj dve ali več let in na tej podlagi uživajo določene pravice, konec koncev tudi do socialnega zavarovanja in ostalih zadev. Temu pač je treba narediti, kot sem prej rekel, konec, tako da se te zadeve hitreje rešujejo in da se pač nezakonito migracijo vrača čim prej v državo izvora.

Kar se pa tiče pravih beguncev pa moramo spoštovati evropsko migracijsko politiko, ki pravi, da seveda moramo zagotoviti ključne stebre humanitarnega ravnanja z begunci, tega ne smemo pozabiti. To so ljudje, ki so pobegnili iz lastne države zaradi tega, ker so bila njihova življenja ogrožena zaradi vojn in podobnih zadev. Torej, za njih je jasno, da velja prepoved vračanja, da imajo pravico do dostopa do osnovnih potrebščin, da velja posebna skrb za ranljive skupine, in da imajo možnost in dostop do pravne pomoči.

Kar se tiče protestov, morebitnih, želim si, da jih ne bi bilo. Vsakdo, ki živi v neki državi, si želi, da živi v državi, kjer vlada red in blagostanje, vendar tega pač seveda vedno se ne da doseči, zato so tudi protesti kot taki ali javna zbiranja, če temu rečem in izražanja svojih mnenj in stališč ali javni shodi, sredstvo izražanja svojih stališč, ki je dovoljeno, dovoljeno seveda do meje, ko pride do ogrožanja pravic drugih. V kolikor je to vprašanje šlo v smeri, bi rekel gospod poslanec Žavbi, špricatelja, pa pošpricanega ali ne vem kako bi temu rekel, torej uporab nekih prisilnih sredstev, ki kažejo na vodne tope in to je bilo toliko debate o tem, jaz ugotavljam, da je to stvar policije, ki bo ocenila strokovno, jasno, katera prisilna sredstva v konkretnem primeru uporabila, seveda pa nisem pristaš uporabe prisilnih sredstev, to morate vedeti in bom vedno opozarjal na tisto, kar sem zdaj opozarjal tudi kot odvetnik v mojem poklicu,

na načelo sorazmernosti. Kot sem prej rekel, ni sorazmerno, da neka ženska s polenom tepe policiste in policist nič ne naredi. To ni načelo sorazmernosti. Načelo sorazmernosti pomeni, da policist uporabi prisilna sredstva v svojih mejah in glede najmilejše, ki ga lahko, za to, da doseže izvršitev svoje uradne naloge. To je to.

Še o skladu za nevladne organizacije, kot je zapisano v koalicijski pogodbi. Torej financiranje nevladnih organizacij preko odstotka dohodnine, kot ste predsedujoči rekli, lahko prostovoljno namenijo davkoplačevalci, sklada pa se potem v takem primeru ne potrebuje, v kolikor lahko vsakdo prostovoljno nameni tistemu, ki želi. In s tem menim, da ne bo nihče prikrajšan, kajti delodajalci bodo lahko, ali tisti, ki bo želel, tudi vsaka fizična oseba, prostovoljno namenjal sredstva davkoplačevalcev.

To je na kratko, predsedujoči.