Govor

Ja, najlepša hvala vsem za vprašanja.

Zdaj, bom kar začela z gospo Gazinkovski. Zdaj, kar se tiče kulturnih društev in pa krepitve učenja slovenščine, jaz mislim, da tukaj nekih novosti ni potrebno vpeljevati, je pa potrebno, da se stvari peljejo nazaj, da se rešujejo izzivi tam, kjer se dogajajo. Ne vem, recimo jasli v Trstu. Potem da se dosledno izvaja dvojezični pouk tam, kjer recimo ga nimamo in podobno. Podobno glede kulturnih društev. Vse, kar si lahko obetajo, še nekoliko več razpisov, na katera se bodo lahko prijavili. Tako da tudi vprašanje, ko je bilo glede sredstev, absolutno se ne bodo zmanjševala. Jaz upam, da bodo se ta sredstva povečevala, ne samo na uradu, ampak tudi po ostalih resorjih. Tako da mislim, da tukaj neke velike bojazni zagotovo ni.

Kar se tiče Italije in prizadevanja glede slovenskega predstavnika. Jaz mislim, da pač bi tukaj lahko zahtevali recipročnost, pač k temu moramo težiti. nenazadnje tako pač tudi zavezujejo mednarodni akti in jaz upam, da v prihodnosti to na nek način tudi uspemo, čeprav se pa seveda zavedamo, eno je, eno so naše želje in dialog, drugo pa je potem reševanje in uresničevanje tega. Ampak kakorkoli, za enkrat smo imeli srečo, da je pač kandidatka bila na mesto postavljena, na mesto, kjer je lahko bila izvoljena, sicer v bistvu ne bi imeli slovenskega predstavnika in jaz mislim, da si slovenska skupnost v Italiji zasluži slovenskega predstavnika na nivoju države. Tako da absolutno pač k temu moramo težiti.

Kar se tiče nostrifikacije avstrijske državne pogodbe, jaz mislim, da je to bolj vprašanje za vlado. Jaz absolutno podpiram vsa prizadevanja, da se izvršujejo vsi mednarodni akti, ki so v veljavi v dobro slovenskih manjšin. Vesela sem, da smo, mislim, da lansko leto, ja, ob 70-letnici tudi v Državnem zboru sprejeli deklaracijo, kjer smo na nek način opozorili tudi Avstrijo, da si želimo, da se področje tako glede izvajanja dvojezičnega šolstva kot do dvojezičnih tabel uporabe slovenskega jezika za upravne postopke na sodiščih, da se te stvari začnejo dosledno izvajati in ja, absolutno pač prizadevanj

v tej smeri morajo potekati tudi naprej.

Zdaj, glede raznih provokacij. Pač jaz mislim, da ne vem. v primeru Peršman se je Avstrija, bom rekla, zelo hitro odzvala. Tako da so stvari konkretno, da so pravilno v bistvu tudi postopali. Avstrijsko državo tukaj mislim, tako da ja, zdaj ne vem, tvitov, odkrito rečeno, mojih poslanskih kolegov, ko ste rekli, ne poznam. Zdaj, odzivati se na vsako zadevo, ne vem, to se bom pač odločala sproti, ampak v vsakem primeru pa se bom postavila za slovensko manjšino ne glede na to, kje, zato sem tukaj, na tem mestu in v to ste lahko prepričani.

Glede volitev, ja, tudi mene žalosti, saj to se ni zgodilo prvič. Žal se je še vedno dogajalo, da so glasovnice, zlasti v prekmurske države prišle prepozno, bistveno prepozno. Dobila sem nekatere fotografije dva meseca po tistem, ko so bile poslane, je pa res, da so bile glasovnice poslane v tam okoli 10.

februarja iz Slovenije. Kje je krivda, je težko v bistvu reči, ker tudi na nek način ne razumem, zakaj te glasovnice pošiljamo po navadni pošti in na tak način tudi nimamo sledljivosti? Kaj se v bistvu s temi glasovnicami dogaja? Tako da jaz mislim, da pač moramo se tukaj skupaj usesti in najti ustrezno rešitev. Absolutno mislim, da bi lahko glasovnice šle bodisi po diplomatski pošti in bile tam razdeljene. In pa tisto, kar si je potrebno prizadevati je pa tudi to, da tam, kjer imamo močne slovenske skupnosti, se omogoči glasovanje tudi preko konzularnih predstavništev. Ponekod je to bilo omogočeno, ne vem, primer recimo v Torontu, marsikje pa recimo ne - primer San Paulo. Pa mislim, da bi si slovenska skupnost to tudi zaslužila. Mislim, da je to en tak zelo majhen korak, ko mi kot država lahko gremo Slovencem nasproti, da seveda bodo lahko tudi izvršili svojo državljansko dolžnost, ki jo imajo. In res sem bila žalostna, ko sem še mesec dni po volitvah dobivala obvestila, poglejte, danes smo komaj po pošti prejeli glasovnice in tega v bistvu ni bilo malo. Tako da tu absolutno moramo narediti nekaj več.

Kar se tiče posodobitve dokumentov. Ja, strategija res iz leta 2016 saj tudi nenazadnje ta naš krovni zakon, čeprav je bil v nekaj členih posodobljen. Tudi ta zakon vsebuje neke navedbe, ki so že, ne vem, posamezne resorje omenja, ki so že zdavnaj več ne obstajajo. Tako da mislim, da bo, da je tudi čas, da zagrizemo v vse te dokumente in jih nekoliko posodobimo, bom rekla, na aktualno stanje, ker nekateri so res v bistvu precej mimo. Hvala lepa.