Najlepša hvala za dano besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Dovolite mi, da se uvodoma na kratko predstavim, vsaj večinoma me že poznate, pa morda vseeno nekaj besed. Sem Suzana Lep Šimenko, rojena v Mariboru, po izobrazbi sem univerzitetno diplomirana ekonomistka. Svojo poklicno pot sem v bistvu začela kot asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti za predmetno področje podjetniškega planiranja in analiziranja. Sledilo je pač moje delovanje v samem gospodarstvu različnih podjetij, zmeraj pa so se dotikali nekako področja organizacije, procesov in pa tudi kadrov. Leta 2012 sem bila svetovalka za področje gospodarstva v kabinetu predsednika vlade. Od leta 2014 sem pa poslanka v Državnem zboru. V letošnjem letu sem bila izvoljena četrtič. V Državnem zboru sem sodelovala pač v različnih odborih, zmeraj v Odboru za gospodarstvo, finance, v tej komisiji, pa tudi na področju sociale in notranjih zadev, kmetijstva oziroma po potrebi seveda tudi drugje. V prejšnjem mandatu pa sem bila tudi predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in takrat moram reči, da sem to področje skozi ta štiri leta uspela, bom rekla, dokaj dobro spoznati. V našem, bom rekla, v našem mandatu dela komisije smo uvedli nekatere novosti, za katere verjamem, da jih boste peljali tudi naprej, in sicer smo na naše seje pričeli vabiti člane Sveta Vlade preko videokonference za vse tiste, ki seveda se sej ne morejo udeležiti v živo. In moram reči, da je bila to ena taka zelo pozitivna izkušnja, ker so se naših sej s pridom tudi udeleževali in s tem imeli tudi možnost, da na posamezne tematike, ki smo jih obravnavali, tudi podajo svoja stališča. Ob tem pa seveda smo imeli številna srečanja bodisi v živo bodisi preko videopovezav. Moram reči, da sem se v teh štirih letih vsaj enkrat preko videopovezave srečala s čisto vsemi državami, kjer imamo oziroma s predstavniki skupnosti po vseh državah, kjer imamo močne slovenske skupnosti, tako evropske kot tudi prekomorskih držav, z nekaterimi tudi večkrat. Tam so seveda bili izpostavljeni različni izzivi, s katerimi se soočajo in pač na osnovi tega smo tudi takrat peljali naše tematske seje tukaj v Državnem zboru. Sama pa sem si uspela ustvariti eno sliko, kaj recimo na tem področju bi bilo še vredno postoriti naprej.

Zdaj, v Državnem zboru so bila v preteklem mandatu tudi tri vseslovenska srečanja, ki so sicer tudi tradicija pred prireditvijo Dobrodošli doma, ki je letos pač žal ne bo zaradi verjetno tudi zaradi volitev in, bom rekla, časovne umeščenosti menjave oblasti in tudi vseslovenskega srečanja v Državnem zboru ne bo. Zakaj pa to izpostavljam? Zato ker se mi zdijo tematike, ki smo jih v teh izpostavljali na teh vseslovenskih srečanjih, ključne in temu nameravam dajati večji poudarek tudi v prihodnje. Ena izmed njih je zagotovo gospodarsko sodelovanje in povezovanje. Zato, ker se zavedam, da dobro gospodarsko povezovanje dejansko krepi tudi slovensko identiteto med Slovenci. Naslednja izmed tematik so zagotovo mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu. Zato, ker je od njih, predvsem od njih odvisno, kako se bo slovenstvo ohranjalo. In pa seveda bom rekla, tematika, za katero se moramo boriti vsi, ohranjanju slovenstva zunaj meja domovine.

Zdaj, če bom omenjala Slovenci izven meja domovine. Tukaj pač zajame v bistvu vse zamejce, torej avtohtono narodno skupnost in pa tudi izseljence, zdomce, Slovence po svetu, zato da mogoče ne, da ne naslavljam predolgo, mogoče malo skrajšano.

Glede dela samega urada. Jaz moram reči, da smo v preteklem mandatu zelo dobro sodelovali.

Nekako smo vse vsebine peljali skupaj, usklajeno. Jaz si obetam tako dobrega sodelovanja tudi v prihodnje in veseli me tudi, da so na področju Slovencev, bom rekla, do sedaj se nikoli niso, bom rekla, tepla ideološka koplja. Kar je tudi prav, ker nenazadnje nas k temu zavezuje tudi sama resolucija.

Veliko premikov je bilo v preteklosti že narejenih in zmeraj, ko je prišlo do menjave ministrov, so se v bistvu vsi dobri projekti ali pa tisto, kar je bilo zastavljeno v prejšnjem mandatu, se je peljalo naprej. In jaz mislim, da je to tudi tisti glavni razlog, zakaj v bistvu urad s svojimi vsebinami skozi napreduje in tako je bilo tudi v preteklem mandatu. Vse tisto, kar je naša prejšnja ministrica zastavila, se je uspešno peljala naprej, tako da je bila uspešno vzpostavljena zamejska gospodarska koordinacija. Vzpostavljena je bila turistična kmetija v Prezidu. Tudi nekatere novosti, kot je recimo info točka za zavračanje, zamejska kulturna organizacija, zametki zamejske športne organizacije in še bi lahko naštevala.

In seveda tudi sama v kolikor mi boste seveda zaupali ta mandat, bom vse tisto, kar je bilo dobro, absolutno nadaljevala tudi v prihodnje. Mislim pa, da smo kot država Slovenija lahko ponosni, da dajemo Slovence v zamejstvu in po svetu stabilno podporo, tako strokovno kot tudi finančno, zlasti glede spodbujanja ohranjanja in učenja slovenskega jezika in ohranjanja slovenske kulture. Seveda so tudi na tem področju še določeni izzivi, ampak izzivi so zmeraj in so tudi po državah različni. Tisto, kjer morda moramo narediti nekoliko več, je pa seveda okrepljeno gospodarsko sodelovanje in pa tudi na samem znanstvenem področju in v tem, da dejansko vključimo diasporo še bolj v razvoj Slovenije.

Jaz mislim, da je morda tu potrebno, da naredimo en tak miselni preskok, v bistvu majhen, iz tega, kako lahko mi, iz tega, da dejansko, kako lahko mi pomagamo Slovencem, preidemo tudi na to, kako pa lahko Slovenci, ki živijo izven domovine, pomagajo Sloveniji, ker namreč tega si tudi sami želijo. In pri tem je seveda zelo pomembno, da sodeluje celotna vlada. Področje Slovencev se ne dotika zgolj na uradu, ampak so številne vsebine, bodisi na področju gospodarstva, izobraževanja, kulture, športa, kmetijstva, regionalnega razvoja, nenazadnje so pomembne tudi finance notranjih zadev, zunanje zadeve, pa še sem verjetno kakšen resor spustila. Najbolj enostavno je, če rečem, da se mora k temu zavezati kar celotna vlada.

Ohranjanje in krepitev uporabe slovenskega jezika, slovenske identitete in kulture pri Slovencih v zamejstvu in po svetu mora ostati pač naša skupna naloga. Tako komisija kot urad sta v bistvu tisti stični točki, ki pa morata biti, bom rekla, gonilna sila temu področju, ne glede na to, da določene vsebine so pač na drugih resorjih. Še vedno se mi zdi pomembno, da strokovna, pa tudi finančna pomoč ostaja preko razpisov na uradu ali na ostalih resorjih. To je seveda absolutno pomembno, je pa morda za pregledati in poenostaviti določene postopke pri prijavah na razpise, v samih pogovorih s slovenskimi predstavniki je bilo na tem področju kar nekaj kritike.

Ocenjujem, da je potreben stalen dialog s političnimi predstavniki sosednjih držav, da pač poskušamo doseči dosledno izvajanje mednarodnih pogodb in sporazumov, ki se dotikajo slovenskih manjšin v zamejstvu. To je pomembno iz več razlogov tudi za to, da dejansko poskušamo čim bolj ohraniti slovensko in pa dvojezično šolstvo. Obstajajo zakonske zaveze, ki se marsikje žal ne uresničujejo do popolnosti. Mislim, da je pač, tukaj je naloga ne samo ministra, ki pokriva ta resor, ampak tudi ostalih, da se pač pri srečanjih z resornimi ministrstvi ali na nivoju Vlade pač te tematike izpostavljajo.

Več pozornosti, mislim, da je potrebno nameniti kakovostnemu izobraževanju slovenskih manjšin v zamejstvu na vseh stopnjah, od vrtcev, osnovne šole in srednjih šol. Predvsem imamo tukaj kar nekaj izzivov na področju vrtcev, ker na določenih mestih, ne vem, recimo Trst,

Nadaljevanje) Koroška nam manjkajo možnosti izvedbe vrtčevskih skupin v slovenskem jeziku, kar seveda je določen izziv. Zavedam se tudi tega, da imamo izziv pridobiti učitelje slovenskega jezika. To so stalni izzivi, ampak k temu moramo težiti, da dejansko tiste zakonske zaveze, ki so se jim sosednje države zavezale, pač poskušamo uresničevati v popolnosti.

Okrepiti nameravamo štipendiranje in pa izobraževanje v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu ter absolutno zagotoviti priznanje diplom tam, kjer to še ni v popolnosti izpolnjeno, tudi v sosednji Italiji je recimo, je ena izmed njih. In pa ja, kot zmeraj mogoče, da se prilagodimo malo aktualnemu času, potrebno mogoče preurediti ta naša učna gradiva, razne platforme za učenje slovenskega jezika, tudi z uporabo umetne inteligence, pač v smeri, da je za uporabnike, ne bom rekla samo otroke, zato ker niso uporabniki tega, zgolj otroci, dostikrat so tudi odrasli, da jim mogoče pač čim bolj približamo učenje slovenskega jezika, ki v bistvu za marsikoga ni enostavno.

Tisto, kar sem zaznala, je tudi, da nam imamo ogromno stvari, ogromno stvari omogočamo Slovencem od, ne vem, učenja slovenskega jezika, štipendiranja in vsega že danes, manjka pa mogoče informiranje, ker namreč še zmeraj velikokrat postavljajo vprašanja oziroma se pač rečejo, da enostavno tega ne vedo. Tako da mogoče veliko se je na tem področju že naredilo, ampak mislim, da moramo področje informiranja, tako o možnih načinih učenja slovenskega jezika do možnosti štipendiranja, ki obstajajo v Sloveniji, tudi o posebnih mestih na fakultetah za Slovence, ki živijo izven matične domovine, ampak enostavno številni žal s tem niso seznanjeni in mislim, da tukaj lahko naredimo kak premik naprej. In ja, absolutno je pomembno, da krepimo medsebojno povezovanje vrstnikov, tako s Slovenci, zamejci, Slovenci po svetu, tudi z raznimi šolskimi izmenjavami, z raznimi obšolskimi dejavnostmi, veliko tega že poteka. Vse to je potrebno ohraniti, pa morda še spodbuditi katero od šol, da se v te programe vključi.

Zdaj, za sosednje države je pomembno tudi, da imamo čim več predstavnikov slovenskih manjšin v organih na državni, regionalni in pa tudi lokalni ravni. Tukaj smo ali nismo uspešni, ponekod smo uspešni tudi zato, ker kakšni Slovenki ali Slovencu uspe pač po strankarski liniji priti na posamezni nivo. Mislim pa, da imamo še tukaj nekaj rezerve in pa, če se mogoče k temu malo bolj aktivno vključimo, lahko ohranimo ali pridobimo še kakšnega zastopnika več. Tukaj predvsem ciljam na, bom rekla, regionalno pa lokalno raven, ker mislim, da imamo še večje potenciale, ampak se velikokrat tudi Slovenci morda ne znajo medsebojno dovolj dobro spokomunicirati.

Tisto, kar smo napovedali tudi v koalicijski pogodbi, je odpiranje tako imenovanih slovenskih hiš. V bistvu tu ne gre za neko novost, tukaj je mišljeno na mestih, kjer imamo slovenske skupnosti, kjer imamo prostore, ki so v lasti slovenskih skupnosti, skupaj potem seveda z njihovimi lokalnimi oblastmi narediti ene take večje centre, kjer pa ne bi potekali zgolj aktivnosti lokalne skupnosti, ampak bi poskušali preko teh mest narediti tudi neke vrste informacijske točke, kjer bi se promoviralo slovensko gospodarstvo, turizem, šport, kultura in ostale dejavnosti.

Zdaj, na področju kulture nameravamo razširiti prijavne pogoje na razpisih za Slovenke in Slovence v zamejstvu in po svetu. Dosti tega je nekaj ločenih razpisov. Veliko razpisov je pa takih, da bi lahko enostavno omogočili, da se prijavijo tudi Slovenke in Slovenci od drugod. Nenazadnje vsi skupaj tvorimo slovenski kulturni prostor. Pomembno, to smo tudi naslovili na eni izmed sej komisije, je, da čim več vsebin o Slovencih v zamejstvu in po svetu vključimo v slovenske programe vzgoje in izobraževanja. Pač, sama imam otroka, ki je sedaj v srednji šoli, pa če ne drugega, sem šla čez te učbenike, skozi njegov potek šolanja. Nekaj teh vsebin je vključenih, ampak ocenjujem, da je tega bistveno

premalo. In posledično, ker je tega v bistvu malo, ker je tudi medijskega poročanja o Slovencih, ki živijo izven domovine, malo, tudi Slovenci ne poznajo kako izjemne ljudi imamo čez meje slovenskega rodu. In mislim, da vsaka vsebina, ki jo damo, dodamo v naše učbenike in od teh izobražujemo naše otroke, bo dobro vplivala za medsebojno sodelovanje tako šol kot tudi ostalih programov.

Imamo dve, bom rekla, zelo lepo opremljeni kmetiji, turistično informacijski ali kakorkoli jih imenujemo, ena je v Prezidu, druga je v Porabju. Zakaj ne bi tega morda več izkoriščali tudi za različne šolske izmenjave in za različne obšolske dejavnosti? Kot sem že omenila, ključno je čim večje informiranje o vsebinah, ki se izvajajo. Sama ocenjujem, da bi morda lahko po vzoru sporočila Ministrstva za zunanje zadeve, takrat, saj veste, ko prestopite mejo določene države, dobite zelo hitro, ko se priklopite na njihovo omrežje, dobite sporočilo, kam se v primeru težav obrniti, na katero veleposlaništvo ali pa konzularno predstavništvo s kontaktnimi podatki. Morda bi lahko k temu dodali še povezavo na platformo, kjer so informacije o tem, kje delujejo Slovenci v tisti državi, kakšne so njihove aktivnosti in morda tistega, ki to zanima, lahko do teh vsebin dostopi in če je v posamezni državi, morda pa bi se kdo udeležil tudi kakšne njihove aktivnosti. Mislim, da je to ena zadeva, ki bi pač pripomogla k temu, da bi spodbudili samo širjenje informacij.

Zdaj, ocenjujem tudi ne glede na to, da vidim, da se platforma Slovenci.si skozi posodablja, mislim, da imamo tukaj še kar nekaj rezerve, ker določene informacije morda na tem portalu tudi niso najbolj ažurne, predvsem manjkajo kontaktni podatki posameznih društev in pa seveda povezave na njihova socialna omrežja, ker kolikor poznam, številna društva, skupnosti, to uporabljajo seveda različno, nekateri Facebook, Instagram, WhatsApp skupine. In prav bi bilo, no, da se informacije, seveda, če društva to želijo, tudi razširijo med ostale.

Tisto, kar je zelo pomembno je, da dosledno pač izvajamo še naprej arhiviranje delovanja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Velikokrat je to zelo zahtevno delo, predvsem urejanje tega gradiva. Sama sem videla kar nekaj prostorov, koliko je to enih knjig, raznih zapisnikov in ostalega gradiva. Vse to je potrebno pregledati, urediti, ohraniti in seveda ustrezno digitalizirati. Je pa to zelo pomembno, ker je to del slovenske kulturne dediščine in to moramo početi seveda tudi v prihodnje.

Zdaj, če pač slovenski pregovor pravi, da na mladih svet stoji. Potem tudi lahko z lahkoto rečem, da na mladih sloni prihodnost slovenstva, zato pač mislim, da je tudi njim potrebno dati poseben poudarek. Absolutno, izkušnje, znanje in modrost starejših moramo seveda združiti z znanjem in idejami mladih, ki pa velikokrat potrebujejo zgolj priložnost ali pa samo to, da so slišani, poguma imajo običajno dovolj.

Zdaj, položaj mladih mladih, ki živijo pač bodisi v zamejstvu ali po svetu, je različen. V zamejstvu so mladi dokaj dobro organizirani, imajo lastna društva ali so vključeni v ostala društva, ko pa govorimo o skupnostih Slovencev bolj v prekmurskih državah, se pa kar nekatera društva, pa tudi nenazadnje nekaterih evropskih, soočajo z mankom oziroma z mankom aktivnosti mlajše generacije. Na drugi strani pa lahko vidimo, da se ti mladi, čeprav mogoče niso vključeni v društva, skupnosti, ki so nastala že pred več desetletji, še vedno povezujejo, se družijo, povezani so v različne skupine in si samoiniciativno organizirajo določene dogodke, piknike v parkih, ne vem, miklavževanje za otroke in podobno, kar pomeni, se povezujejo, niso pa organizirani v neke društvene aktivnosti in kot take jih tudi recimo, ne vem, urad ne prepoznava, ker se pač ne prijavljajo na razpise.

Jaz mislim, da moramo najti pot tudi do teh, zato ker s tem, ko se povezujejo, kažejo močno željo po tem, da ohranjajo slovenstvo. In seveda pač pristopi, kako do njih, so različni, ampak

Nadaljevanje) kolikor sem imela možnost spoznati je to, da dejansko si vsi želijo sodelovanja s Slovenijo, pač eni, ne vem, gospodarskega, drugi na raziskovalnem področju, nekateri mogoče preko kakšnih štipendij, mentorstev, izmenjav, zelo različno, ampak želijo si sodelovanje in omogočiti moramo, da se na tak način tudi vključijo. Tam, kjer pa imajo mlade v društvih je pa absolutno potrebno spodbujati, da se ti mladi vključijo tudi v vodstvene strukture, ker v kolikor se jim ne da ustreznega mesta v, bom rekla, v vodstvenih strukturah, enostavno potem mladi izgubijo voljo. Sicer, če bi bili vključeni, bi pa morda kakšno aktivnost zapeljali tudi nekoliko drugače, tako da bi mogoče bila mladim bolj povšeč. Kot sem že omenila, nameravamo okrepiti štipendiranje Slovencev za študij v Sloveniji. Je pa tudi na tem področju potrebno malo večja informiranost in promocija tega. Cilj tega je tudi dolgoročno zagotovo vračanje Slovencev nazaj v Slovenijo. Zlasti pri mladih je potrebno spodbujati to sodelovanje, vračanje ali priseljevanje tistih, ki so se rodili nekje čez mejo.

Zdaj, informacijska točka za vračanje, bom rekla, je neka novost, ki še nekateri so jo že spoznali, številni še ne. Mislim, da je zastavljena zelo dobro, ampak tudi pri tej točki lahko vidimo, da mogoče manjka malo promocije, pa morda tudi kaka druga dodatna možnost za komuniciranje. Tiste uradne ure, ki so sicer ena bolj v jutranjem času, ena popoldne nekako, bom rekla, lahko zaobide vse glede na časovne razlike, ampak jaz vseeno mislim, da danes zlasti Slovenci po svetu, pa tudi drugi, zelo pogosto uporabljajo Whats App. In nič ni narobe, da kakšno vprašanje postavijo tudi preko tega, taka zelo enostavna rešitev.

Imamo dve pomembni društvi. Ki mu je ki jim je treba delati posebno pozornost tudi v prihodnje. To je Vtis, da so v tujini izobraženi Slovenci, bom rekla, velika mreža Slovencev, ki pač študirajo in raziskujejo v tujini. Tudi v prihodnje jim bomo pač namenjali veliko pozornosti. In pa seveda tudi Asef, ki je bolj izobraževalna fundacija, ki se bolj osredotoča na samo štipendiranje in pa povezovanje znanstvenikov, mentorjev in akademikov.

Od močne gospodarske aktivnosti Slovencev pa sama ocenjujem, da je odvisen dolgoročni obstoj slovenske skupnosti, tudi obstoj slovenske identitete, kulture in jezika. Pa bi kdo rekel, kaj ima zdaj gospodarstvo veze s tem? Jaz mislim, da precej veliko. Ker tam, kjer imamo močno slovensko gospodarstvo, bom rekla slovensko, zato tukaj pač mislim, ker imamo podjetja, kateri, ki so jih ustvarili Slovenci, tukaj mislim predvsem na prekomorske države in so ta podjetja znotraj slovenskih skupnosti zelo veliko naredijo tudi za same skupnosti. Kot Slovenija pa mislim, da imamo na tem področju en tak neizkoriščen potencial. V državi imamo številne organizacije, ki promovirajo določene trge. Ampak jaz se pa vedno vprašam, kdo pa lahko pozna določen trg najbolje, pa če zdaj tu izvzamemo recimo trg Evropske unije, ki ga recimo, da vsi dokaj dobro poznamo, kot tisti, ki tam živi, ki je tam ustvaril podjetje, ki je nenazadnje Slovenec. In tisto, kar je še najboljše, ki govori slovenski jezik. In tega potenciala mislim, da v Sloveniji nekako še ne znamo na pravi način izkoriščati. Tu so podjetniki, tu so tudi izjemni, izjemni znanstveniki, ki si enostavno želijo sodelovanja. Številni izmed njih niso pripravljeni priti nazaj v Slovenijo, ker tudi tukaj vsi nimajo možnosti svojega razvoja, so pa pripravljeni na sodelovanje. In jaz mislim, da moramo najti način, da jih bolj aktivno vključimo.

Tudi v prihodnje bomo absolutno krepili zamejsko gospodarsko koordinacijo, katere financiranje je bilo v prejšnjem mandatu uspešno, bom rekla, rešeno, kar je odlično. Manjka pa še ena nadgradnja, da podoben način najdemo tudi za vse gospodarske organizacije Slovencev po svetu. Zaenkrat je to urejeno na način preko razpisa Spirita za poslovne klube in mislim, da si nihče več ne želi zgodbe lanskega leta, ko so številni klubi, govorim o tistih, kjer imamo močne slovenske skupnosti, ostali brez sredstev. V prvi vrsti so najprej čakali, mislim, da več kot devet mesecev na sam odgovor, na koncu pa je večina od njih ostala brez sredstev. Ampak ja, zavedam se, Spirit je pač,

Spirit se ne osredotoča na Slovence, on se pač osredotoča na vse slovenske klube, ne pa zgolj na tiste, kjer imamo močne slovenske skupnosti. Tako da mislim, da moramo tu nujno najti eno drugačno rešitev.

Zdaj, leta 2022 je bil sklenjen sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Madžarske o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja. Ta sporazum se je končno, bom rekla, začel izvajati. Je trajalo kar nekaj časa, da se je našla ustrezna pot. Jaz mislim, da bi mogoče te stvari lahko nekoliko bolj pospešili in pa v prihodnosti po, bom rekla, zdaj že po neki dobri praksi podobno rešitev našli tudi za sporazum z Italijansko republiko. Mislim, da bi bilo to zelo dobro, tako za Slovenijo kot pa za naše zamejce, ki živijo na tistem območju.

Tako da jaz generalno ocenjujem, da Slovenija potrebuje okrepljeno sodelovanje in povezovanje s Slovenci po svetu in nenazadnje, zakaj tudi ne bi spodbudili koga od njih, da bi pa morda investiral v Sloveniji, ki si želimo v bistvu čim več dodatnih investicij in zakaj ne bi bili to ravno Slovenci, pač, potrebno je ustvariti pogoje in verjamem, da se bi kdo od njih tudi za to odločil.

Naši rojaki so nosilci slovenske identitete, slovenske kulture in slovenskega jezika, so pa tudi naši partnerji, so naši ambasadorji in zakaj ne bi bili tudi naši investitorji. V zadnjih štirih letih sem se srečala z veliko Slovenci z različnimi generacijami Slovencev, ki so iz takih ali drugačnih razlogov zapustili domovino ali z njihovimi potomci z različnimi profili, od učiteljev, učencev, dijakov, gospodarstvenikov, znanstvenikov, ampak mislim, da je čisto vsem skupno to, da ohranjajo slovenstvo. In jaz moram reči, da sem vedno znova ganjena, kako navkljub res veliki fizični razdalji, Slovenije niso pozabili, kako niso pozabili svojih korenin. In tisto, kar me še bolj gane, je to, da v bistvu slovenstvo prenašajo na svoje potomce, na svoje vnuke. In vem, zavedam se tega, da je pač ohranjanje slovenstva v nekem tujejezičnem okolju več 10, več 1000 kilometrov stran, dostikrat, ne vem, tudi več kot 10000 kilometrov stran, pa tudi z različnimi pritiski iz okolja, kjer živijo, zagotovo zelo težka naloga in zato sem res, res ponosna na vse Slovence, na vse rojake, ko vidim, kako bogata so njihova prizadevanja in kako v bistvu s tisto nekaj malo spodbude, ki jo dobijo iz Slovenije, naredijo zares, zares veliko.

Zdaj, v kolikor mi bo zaupano vodenje tega področja, bom kot ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ostala odprt sogovornik za vse rojake, za vas poslance, za vse, ki jih te tematike zanima, za vse pobude, zato, ker verjamem, da lahko vsi skupaj naredimo številne dobre korake naprej na tem področju. Slovenija pač je in bo ostala domovina vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo.

Mogoče toliko za uvod, najlepša hvala.