Hvala lepa.

Hvala lepa, poslanec Boštjančič in sedanji minister, za vaša vprašanja. Jaz v tem trenutku vsekakor ne morem oceniti, katera so tista področja, ki bodo se zmanjševala. Eno, kar lahko rečem, je, da so plače v zadnjem obdobju v javni upravi izjemno se povečale. In seveda povečalo se je tudi, bom rekel, celoten znesek, ki ga je treba plačati za plače na podlagi plačne reforme.

Nadaljevanje) To je vsekakor eno izmed področij, področij, ki jaz mislim, da je tudi šlo nekoliko izven nadzora, vsaj financ v tem smislu, da so že danes ti zneski previsoki, omenja se pač 400 milijonov in tako naprej. Tako da tukaj na tem področju je vsekakor, bom rekel, bo najbrž treba razmisliti, kako s to plačno reformo nadaljevati oziroma glede na to, da je tudi tukaj v tej koalicijski pogodbi navedeno, da bomo naredili drugačno plačno reformo, ampak to je v nekem drugem poglavju, ni pod financami, kjer bomo ločili posebej zdravstveni del, obrambni del, splošni del in tako naprej. Skratka, tukaj je to vsekakor eno izmed področij, ki bo ga treba proučiti in najti tudi možnosti zmanjšanja izdatkov na tem področju.

Drugo, kar je, jaz vidim tukaj ogromno možnosti za zasebne investicije. Mi imamo državne investicije pet ali pa javne investicije 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, celo nekaj več in tako naprej. Vendar na področju zasebnih investicij, tudi tujih investicij, tega je relativno malo, tega je relativno malo in jaz mislim, da je treba tukaj spodbuditi vse tiste, ki investirajo tudi na področju gradbeništva, tudi na področju katerihkoli investicij, da se povežejo te investicije z mednarodnimi inštitucijami, ki so pripravljene, da vstopijo v te investicije, recimo Evropska banka za razvoj EBRD ali pa Evropska investicijska banka. tudi domače banke in povezati ta, bom rekel, bančni kapital z javnim kapitalom.

Sprašujete me seveda, kako zagotoviti, na podlagi kakšne metodologije zagotoviti finančno vzdržnost v naslednjih dveh letih. V, lahko rečem, da za leto 2027 bo treba to finančno vzdržnost zagotoviti na eni strani, bom rekel, z zmanjševanjem izdatkov na vseh področjih. To bodo določili ministri za posamezno vemo kako poteka proračunsko usklajevanje. Določeno bo osnovno pravilo na podlagi natančnejše analize izdatkov in prihodkov. In v okviru teh bodo posamezni ministri pač morali zmanjšati izdatke na posameznih področjih, če bo seveda takšna politika sprejeta. Če pač ne bo, potem ne bo. In v tem primeru bo verjetno celotna Vlada sprejela neko politiko, kako v bistvu zagotoviti, če želite tistih 3 procente oziroma 2,9 odstotka in tako naprej, vi zagotavljate tudi, da 2,9 odstotkov naj bi bil primanjkljaj. Vem, da tukaj niso vključeni ti ukrepi, ki so bili zdaj sprejeti. Glede tega, bomo seveda videli. In ja, tukaj na tem področju bom seveda vedno zastopal, tako kot sem že v tej, na tej predstavitvi rekel, da bo za mene seveda tisto najpomembnejše v tem trenutku, v tem obdobju, jaz mislim tukaj kar eno leto, to prvo fiskalno pravilo, o katerem sem govoril in kjer tudi zelo natančno piše, piše metodologija, ne piše samo, da bomo tako deklarativno to naredili, ampak da bomo proučevali vsako zmanjšanje prihodkov oziroma povečanje izdatkov povsod, na državni ravni, na občinskih ravneh, na javnih blagajnah, se pravi v zdravstveni blagajni, pokojninski blagajni tako in jih sprejemali oziroma predlagali, dali soglasje, tako da bo sistem fiskalno vzdržen. Ni tukaj samo to, tukaj je dejansko metodologija.

Tako da s tega zornega kota, seveda je veliko dela in jaz mislim tudi, da veliko stvari se da spremeniti, tudi če gledate ostale politike na področju stanovanj, na področju, bom rekel nekaterih drugih dejavnosti, mi predvsem zastopamo ali čim več lastniških stanovanj, ne čim več najemniških stanovanj, ampak čim več lastniških stanovanj. Seveda bomo nadaljevali s tem, s to gradnjo, ne bomo zdaj rekli, zdaj bomo pa to končali za neke stavbe brez, ki so mogoče danes brez oken in vrat, ampak vsekakor pa bomo bolj stimulirali lastniško gradnjo.

Tako da ta, bom rekel, bom rekel cel spekter možnega zmanjšanja, jaz mislim, da je na vsakem ministrstvu in na vseh področjih. Ob tem pa moram zelo jasno povedati, ne bomo uvedli nobenega Zujfa. Ne bo nobenega Zujfa, ni nobenih pogojev, da bi kakršenkoli, če bo kakršnokoli vprašanje o tem, da bi kakšen Zujf ali podobna zadeva, uvedli, tega vsekakor ni. Tudi situacija na področju javnih financ ni takšna, da, po mojem mnenju, da bi morali ta Zujf dejansko uvesti.

Če gremo sedaj naprej, lahko se potem še kaj vrnem, če nisem vsega pokril in grem na Koroško, pa da začnem od zadnjega vprašanja, mi dovolite. V naši koalicijski pogodbi so številne rešitve, predvsem na področju obdavčitve in na področju povezave med gospodarstvom in športom, kako ta šport dejansko čim bolj približati ljudem in kako za ta šport dobiti čim več denarja, se pravi, preko, preko podjetij. Tukaj lahko govorimo seveda tudi o tem, da recimo za vrhunske kadre se bodo dale dohodninske olajšave do 30 odstotkov, posebne olajšave se bodo ponovno proučile tudi za to, da se čim bolj poveže financiranje športa, kulture, sponzorstev, donacij in tako naprej, tako da s tega zornega kota bo enostavno to šlo predvsem v smeri, da se čim bolj poveže gospodarstvo in različna športna društva.

Samo financiranje občin želimo narediti, da bodo občine pri financiranju imele čim več neodvisnih, neodvisnih lastnih prihodkov in da bodo ti lastni prihodki tudi zagotovljeni v, nenazadnje je ena izmed obljub SDS, da se občinam zagotovijo stabilni stalni viri in da se v bistvu to nadomesti s tako imenovano povprečnino, s katero se vsako leto pogaja, predstavniki občin se z njo vsako leto pogajajo

.

Tako da s tega zornega kota se bo, smo za to, da se zagotovi čim večji enakomeren razvoj in ne samo to, želimo tudi narediti obratno povezavo med ljudmi, ki potujejo. Danes predvsem recimo tudi iz Koroške potujejo ljudje v večja mesta, nekateri morda tudi v Ljubljano in tako naprej. Mi bomo nekatere inštitucije preselili v te kraje. S tem bo, bom rekel, promet tekel obratno, se pravi, iz Ljubljane v te kraje in seveda s tem se bo vsekakor povečeval tudi razvoj in predvsem enakomeren razvoj.

Zdaj, katere inštitucije in tako naprej, to vam danes, za katero regijo ne morem reči, ampak ravno s tem, da se državne inštitucije preselijo v, bom rekel, kraje, ki so izven Ljubljane in izven glavnih mest, je seveda tudi eden izmed načrtov, da se razvijejo manj razvite regije in da se s tem zagotovi enakomeren razvoj in da ne boste več na štiri, pardon, 72 procentov bruto družbenega proizvoda, ampak na znatno večjem.

Povprečnina je seveda eden izmed virov za občine, občina ima tudi nekaj svojih virov. Tukaj, seveda ne omenjam tega, da bi kakršenkoli ta občinski vir bistveno spremenili, kar pomeni, da nekega novega davka na nepremičnine ne bo.

Namreč davek na nepremičnine je tisti, ki je vir v vseh državah, skoraj izključno občin. Tukaj mislim, da se bo zaradi tega tudi, tudi povečal oziroma s temi ukrepi se bo naredilo to, da bodo občine, predvsem tiste na manj razvitih območjih, manj odvisne od centrale. S tem, da moram seveda reči, da je videti tudi na Koroškem kar razvoj, še posebej pri, bom rekel, gradnji cest in pri urejanju voda, tako da če se pelješ od Črne proti Dravogradu na primer, je kar nekaj razvoja. Zdaj, ali bomo prekinili pri štiri letnem ciklu, ali bomo prekinili pri štiriletnem ciklu financiranje? Ne, samo prenesli bomo tak projekt, ki ni, za katerega ni bilo možno in ni bil narejen v tistem obdobju, za katerega je bilo planirano v naslednje obdobje. Nikakor pa s tem ne bomo pravzaprav se to dela že danes, predvsem danes se dela za dve leti, največ za dve leti, možno je tudi za več, ampak to ne pomeni nobeno prekinjeno financiranje. Če bodo zagotovljeni vsi, vse možnosti, da se objekt gradi naprej, potem ga bomo seveda gradili naprej, vendar v naslednjem proračunskem obdobju. Navsezadnje to poteka že sedaj, najmanj za dve leti se, da bomo to prenesli na štiri leta.

Še nekaj, sem kaj pozabil? Hvala.