Spoštovane članice in člani odbora ter ostali prisotni, posebej še kandidat za ministra magister Andrej Šircelj, prav lepo pozdravljeni na današnji 1. nujni seji Odbora za finance.

Obvestila o zadržanih nimamo, imamo pa zaenkrat dve nadomestili, in sicer doktor Tadeja Ostrca menja Barbara Levstik Šega, kolegico Suzano Lep Šimenko pa menja oziroma zamenjuje Janez Jože Olovec.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda, in sicer na predstavitev magistra Andreja Širclja, kandidata za ministra za finance, EPA 94-IX.

Uvodno pojasnilo. Predsednik vlade Janez (Ivan) Janša je predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću 28. 5. 26 na podlagi prvega odstavka stodvanajstega člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora, predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora je Odboru za finance poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za finance imenuje magistra Andreja Širclja. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem sklical današnjo sejo odbora, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Odbor bo po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom Poslovnika predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade poslal mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata.

Na sejo odbora je k tej točki vabljen magister Andrej Šircelj, kandidat za ministra.

Predlog kandidata za ministra za finance z dne 28. 5. 2026 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke, pa ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistema UDIS.

Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, nato pa bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu in seveda njegovi odgovori.

Gospod magister Andrej Šircelj, izvolite besedo za vašo predstavitev.

Mag. Andrej Šircelj (kandidat za ministra za finance): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.

Na začetku bi vam rad povedal nekaj o sebi zelo na kratko. V nadaljevanju bom opisal okoliščine, predvsem finančne, v katerih smo, v tretjem delu bom opisal trenutno stanje po mojem vedenju na področju financ.

In v zadnjem delu bom predstavil program, ki ga bom zastopal v naslednjem mandatu.

Na Ministrstvo za finance prihajam petič, tako da potem poznam tudi nekaj ljudi, ki so še tam in seveda poznam tudi delo Ministrstva za finance. Prvič sem prišel v zgodnjih 90. letih, prej sem bil v gospodarski zbornici, v podjetju Iskra Pržan in še prej učitelj. In potem sem prvič prišel na Ministrstvo za finance. Kmalu, po treh, štirih letih sem odšel v zasebne vode. Bil sem tudi podjetnik oziroma vodil sem lastno gospodarsko družbo približno deset let in kasneje sem seveda šel tudi za nekaj časa na banko, potem za državnega sekretarja dvakrat in nazadnje sem bil minister za finance v prejšnji vladi. Tako da moram reči, da imam izkušnje tako iz

zasebne sfere kot iz javne sfere oziroma iz področja državnih organov. Vseskozi sem ali deloval na marketingu ali največ pa sem seveda deloval na področju financ. Vključno s tem, da sem seveda tudi nekaj pisal o davkih, ampak to je že dolgo nazaj. Tako da jaz tudi pač mislim, da za mene je ta kandidatura, še ena izkušnja in seveda nek izziv, da v tem trenutku nekaj naredim za državo Slovenijo. Da naredim seveda čim več dobrega. Dobrega predvsem v smislu dolgoročne stabilnosti, varnosti in seveda tega, da bodo ljudje čim bolje v tej državi živeli.

Situacija danes pa ni takšna in predvsem ni takšna, da bi, bom rekel, z neko lahkotnostjo sprejemal to funkcijo, ker so se seveda predvsem mednarodne razmere bistveno zaostrile. Postale so drugačne. In bom rekel, tudi vse tisto, kar je včasih veljalo, sedaj ne velja več. Smo pred novim geostrateškim redom največjih držav. Tukaj seveda lahko govorimo o novih delitvah, novih povezavah, interesnih sferah, delitve glede na strateške, energetske potenciale, redke rudnine in tako naprej. In v tej družbi, na tem planetu mora seveda delovati čim bolj uspešno tudi Slovenija, seveda v okviru Evropske unije.

Priča smo vojni v Ukrajini, priča smo spopadom na Bližnjem vzhodu in seveda to vpliva na ekonomijo in vpliva tudi na finance, finančni sistem in seveda tudi na zmožnost financ, da naredijo čim več za blaginjo ljudi. Žal, Evropska unija zaostaja, zaostaja po gospodarski rasti za Združenimi državami Amerike, po gospodarski rasti tudi z velikimi azijskimi državami, s številnimi azijskimi državami in to je vidno tudi v poročilu Maria Draghija, kjer predvsem govori o konkurenčnosti oziroma nekonkurenčnosti Evropske unije, ki se, bom rekel, med drugim kaže tudi v premajhnih inovacijah, premajhnih invencijah in seveda tudi v tem, da so enostavno ljudje postali v Evropi premalo podjetni.

Največji, po moje ali pa eden največjih problemov, težav, ki jih ima Evropa, je seveda demografski problem. In tudi tukaj moramo reči, roko na srce, zelo odkrito tudi prevelika birokracija in administracija v Evropski uniji. Kar pomeni, da podjetja težko delujejo, potrebujejo več denarja za to, da delujejo in seveda tudi več naporov. Jaz upam, da bo in da se bom tudi jaz v prihodnosti zavzemal za poenostavitve, za debirokratizacijo in seveda za to, da bomo v Evropi in v Sloveniji čim bolj inventivni in inovativni. S tem bomo izboljšali, povečali konkurenčnost. S tem bomo lahko seveda sledili, bom rekel, tistim državam, ki dosegajo največjo, največjo gospodarsko rast. Slovenija je del Evrope in seveda tudi, če Slovenija po nekaterih kazalcih spada v prvo polovico držav Evropske unije ali Eurogrupe -, jaz osebno seveda ne morem biti s tem zadovoljen, čeprav pozdravljam vsak uspeh in vsak, bom rekel, dober podatek, dober rezultat Slovenije, ne glede, ali gre tukaj za gospodarsko rast, za inflacijo, za blaginjo ljudi ali, bom rekel, tudi za dosežke na področju šolstva, kulture in tako naprej.

Slovenija ima napovedano gospodarsko rast, različne inštitucije to napovedujejo. Med 1 in med 1,9 in recimo

2,1 odstotka recimo, da bo ta nekje okoli 2 odstotkov. In seveda s tem glede primerjave, smo v prvi polovici držav Evropske unije, je pa seveda, bom rekel, premalo zahtevno, da bi bili s tem popolnoma zadovoljni. Mislim, da tukaj lahko naredimo več, da lahko naredimo več na področju produktivnosti, več na področju zasebnega investiranja, več na področju podjetništva in seveda tudi tega, da ljudje postanejo bolj podjetni, bolj ciljno usmerjeni v to, da ustvarjajo. Takšni rezultati so posledica zdaj, dobri ali slabi, potem bom seveda še govoril tudi o finančnih, o tem, da je davčna obremenjenost, ki vpliva na konkurenčnost v Sloveniji relativno visoka, posebej je visoka na področju obremenitve dela. Tukaj vsi poznamo dohodnino, prispevke in tako naprej. In tukaj pač vsi kazalci, mednarodni kazalci kažejo na to, da smo visoko v vodstvu, da smo med prvimi. Še posebej, če pogledamo višje dohodke, še posebej, če pogledamo dohodke tistih, ki največ ustvarjajo. To seveda ni konkurenčno. In tukaj bo seveda treba, to bom, o tem bom kasneje govoril, marsikaj narediti. Tudi v zadnjem obdobju oziroma v zadnjih štirih letih je žal prišlo, po mojem mnenju do prehude davčne obremenitve, in sicer od tega, da smo spremenili obvezni zdravstveni prispevek oziroma da smo prejšnji zdravstveni prispevek naredili v obveznega, da smo dodali dodatne prispevke za dolgotrajno oskrbo, povečali davek na dohodek pravnih oseb, spremenili in otežili delovanje normirancev, uvedli smo tudi davek na bilančno vsoto bank. In seveda vso tisto, kar je bilo, kar je naredila Vlada Janeza Janše, tista reforma na področju dohodnine je bila ukinjena oziroma spremenjena. Tukaj bi rad še nekaj poudaril. V veliki meri so v zadnjih štirih letih ljudje plačevali tudi tako imenovani skriti davek na področju dohodnine oziroma iz dohodnine. Skratka, dohodnino so plačevali večjo, predvsem zaradi tega, ker se ni v celoti pri lestvici upoštevala inflacija. Vsekakor je to področje, ki ga bo treba v prihodnje spremeniti, vendar seveda z, bom rekel, občutkom za javnofinančna gibanja. Ob tem, da smo povečali davčno obremenitev, smo povečali tudi prihodke. In če gledamo prihodke v zadnjem obdobju, v zadnjih letih, lahko rečemo, da so prihodki od vseh glavnih davkov, davka na dodano vrednost, dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb rasli. Tukaj so rasli recimo s precejšnjo visokimi stopnjami. Ob tem pa moramo seveda povedati, da so se odhodki povečali tako rekoč še enkrat več, če nekoliko poenostavim, lahko tudi z natančnimi številkami. Predvsem v zadnjem obdobju in v zadnjem letu in v prejšnjem letu in zaradi tega smo prišli do, tako napoveduje Evropska komisija, do primanjkljaja. Primanjkljaj napoveduje Evropska komisija 3,3 odstotka za leto 2026 in kasneje naj bi se povečal tudi na 3,7 odstotka. Jaz ne mislim, da zaradi tega primanjkljaja ljudje v tem trenutku kaj slabše živijo, ampak zaradi tega primanjkljaja bodo ljudje lahko v prihodnosti slabše živeli, zaradi takšnega primanjkljaja in seveda tukaj, če govorimo o maastrichtskih kriterijih, potem bo Slovenija, ne bo

dosegla maastrichtske kriterije v dveh točkah, se pravi niti po dolgu, se pravi, kolikšen je dolg v bruto družbenem proizvodu, tukaj smo pač okoli 65 odstotkov, meja je 60, niti pri primanjkljaju, kjer je meja 3,3, kjer je meja 3 odstotke, mi pa bomo seveda sedaj to presegali. Tako da v zvezi s tem vsekakor sem zaskrbljen in v zvezi s tem je seveda treba narediti bistveno več. Seveda minister za finance lahko naredi predvsem na dveh področjih, ali na prihodkih ali na izdatkih in več seveda o tem. Je pa to treba narediti nujno zaradi tega, ker bo junija se je začel postopek tudi v Evropski komisiji, kjer bo Evropska komisija pregledala vse države članice, naredila poročilo in analize, nato izdala sklep, na katero je seveda možen pritožba, je možna pritožba države, vendar seveda lahko Evropska komisija, govorim lahko, sprejme tudi posebne ukrepe na področju javnih financ, ki pa niso, ki pa niso prijetni, niso prijetni za državo. In jaz seveda mislim, da prihajajoča vlada lahko naredi vse za to, da do takšnih ukrepov ne bi prišlo; nenazadnje tudi pri številnih drugih državah, ko so presegli to mejo 3 odstotke primanjkljaja, ni prišlo do takih ukrepov. Še en vidik je treba osvetliti glede javnih financ in glede kršenja maastrichtskih kriterijev, to je vsekakor tudi mednarodna zadolžitev oziroma mednarodne agencije, ki določajo naš rating in vsekakor takšni podatki ne vplivajo pozitivno na te ratinge. Vendar jaz mislim, da imamo seveda veliko stvari za povedati tudi sedaj, ko so se ratingi v prejšnjem obdobju zvišali in mislim, da bo to tudi v prihodnje.

Sedaj pa, gospe in gospodje, program. Program je napisan v koalicijski pogodbi in je kar obsežen, dve strani ukrepov in tako naprej. Jaz se bom osredotočil največ na 1. točko oziroma prvi odstavek. To se pravi, Ministrstvo za finance bo zagotavljalo, v okviru vlade seveda, stabilne in vzdržne in predvidljive javne finance, s čimer se bo zagotavljala makroekonomska stabilnost ob doslednem upoštevanju fiskalnih pravil EU. To pomeni, da bo obvladovala proračunski primanjkljaj in postopno zmanjševala javni dolg, pri čemer citiram, piše v koalicijski pogodbi: morajo biti vsi ukrepi in predlogi, ki povečujejo odhodke ali zmanjšujejo prihodke državnega, občinskih proračunov ali javnih blagajn, pripravljeni tako, da ne ogrožajo fiskalne vzdržnosti - fiskalna vzdržnost je določena s fiskalnimi pravili, kot smo dejansko že rekli.

Z drugimi besedami, ob sedanjem stanju javnih financ, bom rekel, je še toliko bolj treba upoštevati to 1. točko in seveda v okviru tega bom tudi deloval. Najprej je seveda treba z rebalansom proračuna oziroma bom pripravil Ministrstvo za finance rebalans proračuna in kasneje tudi pač nov proračun za leto ali pa tudi rebalans proračuna za naslednje leto in potem dvoletni proračun bo seveda treba javne finance spraviti v fiskalne okvire. Tukaj seveda govorim o primanjkljaju 3, 3 odstotke bruto družbenega proizvoda. In vsak ukrep, ki je tudi v okviru te koalicije, koalicijske pogodbe, bom kot minister za finance presojal s tega vidika; koliko bom uspešen, koliko ne bom uspešen, boste videli.

Naslednji ukrep se nanaša na uvedbo štiriletnih proračunskih ciklov. To z drugimi besedami

pove, da v kolikor, bom rekel, ne bo nek projekt končan v enem letu, dveh letih in tako naprej, se bo prestavljal v naslednje obdobje. Nenazadnje mehanizem v proračunu je bil najbrž še danes tako nastavljen in seveda se to da enostavno narediti, s tem, da seveda zaradi tega ne sme priti do povečanja letnega proračunskega primanjkljaja.

Tudi javni dolg bomo ustrezno opravljali, tako da bo seveda čim manj obresti za plačilo in tako, da se bomo tudi zadolževali. Vsako leto se je treba žal zadolževati, in sicer, da bo seveda to zadolževanje čim bolj, čim bolj uspešno.

Potem smo na področju evropskih sredstev, ki jih bomo črpali čim bolj uspešno in na področju davkov. Davke bomo napovedali vnaprej. To ne pomeni, da bodo veljali že takoj, ampak enostavno to pomeni, da bo sistem predvidljiv in bo šel postopno proti čim večji konkurenčnosti ob predpostavki, da bodo zagotovljene razmere za upoštevanje fiskalnih pravil. Nujno je treba razbremeniti delo v naslednjem štiriletnem obdobju ga bomo, Mi smo to začeli že v prejšnji vladi z povečanjem splošne olajšave, podoben ukrep bomo predlagali tudi sedaj. In seveda razbremenili oziroma spremenili tudi dohodninsko lestvico ter zmanjšali to oziroma ukinili to najvišjo stopnjo 50 odstotkov.

Posebno pozornost bomo naslovili na mlade do 29 s posebno olajšavo in uvedli bomo družine, tako imenovano družinsko dohodnino. Z drugimi besedami to pomeni, da bo ena družina plačala en oziroma dobila en informativni izračun dohodnine, ne vsak posebej, ampak da bodo enostavno tudi imeli, bom rekel, možnost koriščenja davčnih olajšav skupaj in da se ne bo treba zdaj partnerjema premikati, kdo bo uveljavljal neko olajšavo in kdo ne in tako naprej.

Potem bomo naredili precejšnje poenostavitve, vključno s pavšalno obdavčitvijo nekaterih dejavnosti, pri čemer bo določena zgornja meja prihodkov, navedena je tukaj 350000. Nadaljevali bomo s to, kar je v bistvu že sprejeto v pravkar sprejetem zakonu, kar je že sprejeto glede kapice oziroma glede razvojne kapice. Kar pomeni, da bodo ti najvišji oziroma da bo, bom rekel, se bodo obračunali prispevki le do določene bruto plače. Tukaj je predvsem pri pokojninah to popolnoma logično, tudi najvišja pokojnina je omejena. Najvišja pokojnina je omejena s pokojninskim zakonom, zaradi tega bom rekel je, bom rekel to tudi eden izmed razlogov, da so številne države, večina držav, mislim, da celo vse v Evropi uvedle tovrstno rešitev.

Na področju davka od dohodkov pravnih oseb bomo še enkrat pregledali vse olajšave za investicije in razvoj. Naredili čim bolj enostavne, predvsem s tega zornega kota, da bomo s tem spodbujali inovacije, raziskave, razvoj, digitalizacijo, avtomatizacijo, skratka, da se bo več investiralo. Pri investicijah si zelo želim večje zasebne investicije. Spodbujali bomo kapitalski trg, da bo čim bolj varen na eni strani in na drugi strani tudi, da bo čim bolj izkoriščen in da se bo tukaj dejansko razvijal tako s finančnimi zakoni kot z zakoni, ki obdavčujejo kapitalske dobičke.

Poleg tega bomo na področju demografije sprejeli Zakon o demografskem skladu, s katerim bomo ustanovili demografski sklad. Na demografski sklad se bo preneslo celotno državno premoženje. Ne le to premoženje, ki je danes v SDH, ampak tudi še ostalo državno premoženje, ki je danes v drugih pravnih, še v nekaterih drugih pravnih oblikah; večina ga je danes v SDH.

Tukaj je seveda potem še nekaj optimizacij na področju obdavčitve delniških opcij, poleg tega naj bi s tem stimulirale, stimulirali tudi plačevanje delniških opcij, poenostavitve glede enotnega plačilnega računa za akontacijo dohodnine in socialne prispevke. Skratka vse to bomo dejansko poskušali narediti oziroma naredili v naslednjih štirih letih.

Na področju bančnega sistema si želimo predvsem to, da bi zagotovili večjo dostopnost bančnih storitev tudi na tiste kraje, kjer niso pogosto naseljeni, zato bomo predlagali tudi to, da se tam zagotovijo bančni avtomati. Poenostavili bomo tudi davčne postopke, ki so danes že zelo, zelo zapleteni in ponekod tudi nerazumljivi.

Spoštovane poslanke in poslanci, toliko na kratko. Šel sem skozi pregled najpomembnejših ukrepov in predvsem skozi, bom rekel, predvsem sem največ pozornosti dal temu, kako zagotoviti fiskalno vzdržnost, zanesljivost, predvidljivost in varnost finančnega sistema, s tem se zagotavlja varnost financ za ljudi, za podjetja. S tem pridobivamo boljše ocene v tujini, s tem imamo nižje obrestne mere in vse to skupaj vpliva na blaginjo in stabilnost države, blaginjo ljudi in stabilnost države.

Hvala lepa.