Predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovana gospa Kirbiš Rojs, jaz bom svojo razpravo oziroma to zaslišanje začel tako, da sem imel privilegij že prej sodelovati z vami, tudi v vlogi Državnega sveta. Moram reči, da ste se vedno izkazali kot profesionalka in nekdo, ki se poglobi v zadeve, predvsem pa,

ki je res strokovnjak na področju kohezijske politike, tudi lokalne samouprave in tudi regionalizacije Slovenije, tako da bom že uvodoma rekel, da bi Slovenija, v Sloveniji tak kader iščemo oziroma ga na, ga praktično ni primerljive osebe na tem področju, ki ima izkušnje in znanje, kot ga imate vi, tako da sem še posebej vesel, da boste imeli to čast, da prevzamete ta resor, in da boste v bistvu, da bomo lahko tvorno sodelovali na tem področju. Zdaj, moje vprašanje oziroma vprašanja se bosta vezala na dve zadevi, ki me, kot, bom rekel, poslanca, predvsem pa prebivalca severnega dela Primorske, specifično Idrijsko-Cerkljanske pestita že kar nekaj časa. Naslavljali smo jih v tem Državnem zboru, v prejšnjem mandatu pa s strani resornega ministra nismo dobivali konkretnih odgovorov oziroma kakšnih tudi mogoče sprememb v pozitivno smer. Prva je seveda tudi to, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, financiranje občin. Področje financiranja občin kot ga poznamo sedaj je, upam si reči, zastarel, je neskladen s tem kar se občine srečujejo dnevno oziroma pri potrebah s katerimi se soočajo občine. Ne upošteva geografskih razlik, oddaljenosti od regijskih centrov, ne upošteva, bom rekel, realnih stroškov, ki ga ima posamezna občina za točno določene recimo sklope, ki se razlikujejo ne glede na regijo, zato sem bil, bom rekel, zelo vesel, ko smo tudi v Slovenski demokratski stranki v predvolilni program vnesli bom rekel, spremembo načina financiranja občin, kajti le to je, le ta je po moje ključ do tega, da se lokalni samoupravi omogoči v Sloveniji tisto njeno primarno vlogo, to pa je, da dejansko ima možnost in vpliv, bom rekel, vpliva na okolje v katerem se nahaja. To je prva naloga lokalne samouprave po mojem mnenju, to je prvi stik, lokalna samouprava predstavlja prvi stik, bom rekel, posameznika s kakršnim koli nivojem odločanja. In še enkrat poudarjam, veseli me, da na ministrstvo prihaja oseba, ki pozna te problematike iz prve roke, ki pozna tudi v zadeve v drobovje, tako da s tega vidika pa seveda me zanima, glede na to, da bomo potrebovali parlamentarno ustavno večino, če želimo to zadevo urediti dosledno, kakšna so ozadja, glede na to, da imate oziroma da se je o tem veliko govorilo. Tudi še enkrat poudarjam, v Slovenski demokratski stranki smo nekako dali predlog oziroma je naš, bom rekel, temeljni del programa. to, da se od 5 odstotkov BDP ja nameni za lokalno samoupravo, kar pomeni nekako direktno zavedanje oziroma omogočanje lokalni samoupravi, da strateško načrtuje investicijo naprej. Kajti, veste, sedaj sistem povprečnin, kakšen je bil oziroma kako je to delovalo, vsako leto si čakal, ali se te je finančni minister usmilil ali ne, velikokrat so te odločitve pri povprečninah šle na veliko škodo občin in s tega vidika seveda se je tudi neka razvojna sredstva oziroma razvojne projekte težko usmerjalo. Torej, prvi, prvo vprašanje je vezano na sam sistem financiranja občin in spreminjanja tega. Nenazadnje, saj poudarjam je točka prenova sistema financiranja občin z večjo finančno avtonomijo, preglednost in prilagoditvijo dejanskim stroškom in izvajanja nalog tudi točka koalicijske pogodbe.

Druga stvar pa, ki jo bi izpostavil, je vezana na kohezijsko politiko. v Sloveniji poznamo tako imenovano kohezijsko delitev zahod vzhod oziroma opredeljena, bom rekel, manj razvito in bolj razvito območje, dejansko pa na papirju to izpade tako da glede na to, da je Ljubljana uvrščena v zahodni del, zahodno perspektivo, je na papirju, ne vem, najvišje ležeča vas Trnovskega gozda, Vojsko, tako razvita kot Tromostovje. In s tega vidika smo tisti na zahodu Slovenije zelo prikrajšani pri kohezijski politiki, težko konkuriramo, bom rekel, nekomu z vzhoda, pa mogoče se bodo tukaj tudi med nami poslanci kakšne razprtije glede na to od kje prihajamo, našli, ampak vseeno. Poglejte, definitivno pač je specifika Slovenije to, ko govorimo o kohezijski delitvi to, da kamorkoli bomo umestili

Ljubljano tisti, tista regija tista, tista, tisti del bo pač dobil na stopnji razvitosti. In tukaj se najde potem ključen problem. Definitivno je tukaj, bom rekel, en zgled, en model, ki deluje in ima tudi, bom rekel, za iz vidika črpanja evropskih sredstev, bom rekel, en model zgleda Hrvaška, ne. Hrvaška Županijam in usmerjanjem le teh in delitvijo ob vsaki kohezijski, ob vsakem kohezijskem obdobju dejansko strateško zelo dobro usmerja kohezijska sredstva, ne, vsakič prilagodijo kateri del je bolj razvit, kateri manj. In s tega vidika so tudi z vidika kohezijske politike pokrajine v Sloveniji ključne. Če ne bomo imeli pokrajin, se bo razlika tudi na področju kohezijske politike večala in večala. In še enkrat poudarjam, zelo težko kot nekdo, ki prihaja z vzhoda, z območja, ki velikokrat ima slabše ceste kot v Prekmurju, nekaj je bilo prej v Prekmurje omenjeno, ki ima zelo hribovito območje, kjer za snežno službo občine dajo pol milijona in več na leto, recimo problemi, ki jih obalne občine nimate in tako naprej. Zelo težko spremljamo to, ko se delijo recimo sredstva ali govorimo o financiranju občin ali pa kohezijski politiki.

Torej, zanima me konkretno na področju kohezijske politike, kakšni so vaši pogledi, usmeritve? Da se bodo ta neravnovesja oziroma neenakosti zmanjšale? Predvsem pa seveda tudi s tega vidika, prej omenjena so bila v predstavitvi tudi obmejna problemska območja. Zdaj, jaz sem, jaz bom rekel tako, da v prejšnjem mandatu sem z veliko mero ambicioznosti spremljal ministrstvo, ki je to temo hotelo odpreti, ki je nekako to področje obmejnih problemskih območij redefiniralo oziroma hotel začetku celo umakniti. Na koncu se je to vse izjalovilo. Zakon dejansko nikoli ni šel čez zakonodajni postopek, tudi vsebina zakona je bila spisana, tako da še vedno v bistvu te razlike obstajajo. Dal bom konkreten primer še enkrat. Severnoprimorska Ajdovščina spada pod obmejno problemsko območje. Danes tisti, ki se zapelje skozi Ajdovščino lahko mirne duše reče, da ta kraj, da je to območje zelo razvito, da se razvija industrijsko in tako naprej. Druga občina na drugi strani recimo Cerkno, ki je po zračni liniji manj oddaljeno od meje, ni definirano, kot bom rekel, obmejno problemsko območje pa ima dosti več, bom rekel, problematik kot recimo občina Ajdovščina. Torej tukaj obstajajo anomalije. Mislim, da se je s spodbudami, spodbudami obmejna območja v skozi praktično od nastanka Slovenije naprej dosti spodbudilo to. In da problemska območja ne bi smela biti več definirana samo na lego oziroma pozicijo ob meji. In tukaj seveda tudi pride, to pripelje s sabo veliko posledico točkovanja na razpisih, na dodatnih točkah ta zadeva prinaša in vse. Torej, s tega vidika me seveda tudi zanima, kako boste, kako bi z vidika, bom rekel, lokalne samouprave naredili oziroma planirate narediti sistem točkovanja za razpise bolj ustrezen oziroma, bom rekel, prilagojen temu, kakršnemu okolju smo, se nahajamo in vse ostalo. Toliko z moje strani, zaenkrat. Hvala.