Hvala lepa spoštovani predsednik, cenjene kolegice in kolegi, spoštovana kandidatka!

Jaz mislim, da je pošteno povedati na začetku, da predstavitev na ravni strokovnosti verjetno ni kaj za očitati. Torej tudi vaš življenjepis izkazuje potrebne kompetence za zasedbo resorja, ki za vse državljane, še posebej pa verjetno za tiste, ki podobno kot mi se vozimo, eni od bližje, drugi od daleč, sam od zelo daleč iz Lendave, razumemo kaj pomeni decentralizacija, kohezija, kaj pomeni razdalja, ki je lahko v kilometrih, lahko je tudi samo v glavah. In sam obžalujem, da v preteklem večdesetletnem obdobju je bila razdalja v kilometrih do nekaterih krajev, pokrajin velika. Verjamem tudi, da se je v preteklem mandatu, pa tukaj bom zaključil potem svoj zgodovinski sinopsis, do določenih krajev ta razdalja zmanjšala. Tukaj lahko povem in se lahko zahvalim tudi zdaj kolegu poslancu, ministru Hanu in seveda Vladi za sofinanciranje naložbe Leka v Lendavi, ki je pomembna zadeva tudi z vidika decentralizacije, gre za kohezijska sredstva in da se je po mnogih letih pogledalo tudi tja, v druge kraje, kjer živimo državljani Slovenije, da to ni le Ljubljana, Maribor pa še kako mesto, ampak da je pač država močna toliko, kot so močni njeni obmejni kraji, tako kot je veriga močna le toliko, kot je njen najšibkejši člen močan.

Zdaj, kar se tiče številk, ki ste jih navedli glede finančnih perspektivah, jaz obžalujem, da smo v tej državi prišli tako daleč, da številkam več konec koncev nihče ne verjame. To ni kritika vas, jaz verjamem, da so vaše številke lahko prave, ampak čisto možne, čez dva meseca bodo že čisto druge. Zdaj, kdo je pripeljal raven zaupanja v številke v naši državi tako daleč, je vprašanje, ampak sigurno ne koristi.

Vaša ambicioznost mi je všeč. Kar se tiče lokalne samouprave, imam nekaj, nekaj vprašanj. Torej, če sem prav razumel, ste ocenili oziroma ocenjujete, da bi bilo 900 evrov povprečnine v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije dovolj za pokritje osnovnih potreb lokalnih skupnosti za izvajanje Zakona o lokalnih skupnostih, torej glavarin? Po domače. Tukaj sem sam lahko ponovno zadovoljen, torej 2021, če se prav spomnim in če me moj spomin, me ne vara, je bila glavarina 625 evrov, danes je 835, kar, ne vem, koliko je bila inflacija, ampak pomeni rast, mislim, da koliko, 25, 28 odstotkov, na pamet govorim, popolnoma. Torej, mislim, da se je v tej vladi šlo naproti občinam, da se je šlo naproti temu, da se zagotavlja dovolj sredstev za pokrivanje njihovih potreb in mislim, da ste prav ugotovili, da tukaj sedimo zagovorniki lokalnih skupnosti, občin. Je pa verjetno prav tudi opozoriti in povedati, da seveda imamo različne občine, imamo občine, ki delujejo odlično, imamo občine, ki ne delujejo odlično.

Zato me zanima tudi tukaj, kako boste postopali, v kolikor recimo glede na to, da ste omenjali nov načrt za okrevanje in odpornost, imamo primere občin, kjer so bila sredstva porabljena za projekte z utemeljitvijo v občinskih proračunih in NRP-jih, da je v NO-ju(?), pa ga ni v NO-ju(?). Torej v primeru take porabe sredstev me zanima, kakšen je vaš odnos in kako boste tukaj ukrepala, kot najverjetneje bodoča ministrica odgovorna tudi za lokalno samoupravo.

Kar se tiče pomurskega vodovoda, saj sem razumel, da ste ga navedli kot kot primer, ampak tukaj bi povedal tudi svoje stališče in izkušnjo, ki jo imam. Prav gotovo veste, da prihodki iz naslova najemnine za javno gospodarsko infrastrukturo.

Kanalizacijske vode in tako dalje so namenski prihodki vsake lokalne skupnosti, občine in jih lahko občina porabi le za rekonstrukcijo ali novogradnjo iz podobne infrastrukture. Računsko sodišče je že pred leti dalo mnenje, da je potrebno ta sredstva namensko uporabljati. Še danes imamo občine, ki tega ne počnejo, potem pa se državljani 6, 10, 12, 15 let kasneje oziroma vi mogoče tudi v vlogi ministrice znajdete pred dilemo, kako obnavljati stvari, ki bi morale biti že iz lokalnih sredstev obnovljene. Tako da tudi tukaj vas naprošam za vašo pozornost na tem, na tem področju.

Decentralizacija je beseda, ki jo poslušamo zadnje dni, beremo zelo veliko. Jaz bom zelo vesel, če bo tudi po zaključku hearingov toliko na dnevnem, na dnevnem redu te Vlade, ker mislim, da tudi v skladu s tistim, kar je bilo povedano še ob sprejemanju zakona o regionalnem razvoju, ki ga je Vlada sprejela januarja, februarja, se je izpostavilo, da razlike naraščajo, ampak predvsem naraščajo razlike v odnosu več ali manj vseh regij do osrednje slovenske. Torej imamo izjemen problem z nenormalno centralizacijo, ki ni posledica preteklega štiriletnega niti osemletnega obdobja, ampak očitno zgrešene politike preteklih desetletij. Tako da tukaj od vas pričakujem, ne danes, jaz verjamem, danes so vse besede sladke in vas tudi ne bom ocenjeval po vaši današnji predstavitvi, ampak po konkretnih dejanjih in ukrepih, ki jih boste kot ministrica izvedli, da se bo tukaj naslovilo s konkretnimi cilji, torej ne le, ne le z besedami. In kolikor sem razumel iz vaše predstavitve, ste človek operative akcije, torej verjamem, da bi se tu znale stvari zapeljati tako kot ste, kot si mogoče ste si zamislili.

Na hitro ste omenili dva zakona. En je ZUreP, torej Zakon o urejanju prostora, ki bi ga spreminjali, drugi je ZF - Zakon o financiranju občin. ZUreP je bil v preteklem mandatu spremenjen, mislim, da štiri, petkrat, tudi zaradi občin, ki niso bile, pa tukaj ne bom, ne bom sodil ali je to po njihovi zaslugi, krivdi ali po krivdi soglasodajalcev, torej so bile nesposobne sprejeti novelirane OPN, torej občinske prostorske načrte, ki so osnova seveda za prostorski razvoj vsake občine. Mi smo tukaj šli naproti, podaljšali roke, mislim, da je rok za sprejetje OPN-jev tistih občin, ki še danes nimajo in so med najstarejšimi, žal je med njimi tudi moja občina Lendava, kjer je OPN iz leta 2001, torej 25 let star in absolutno ne sledi več potrebam lokalnega okolja, tore, smo podaljšali mislim, da oktobra, 31. oktobra 2026, če se prav spomnim. Tukaj lahko povem, da vsaj sam nisem zasledil nekih sprememb, je pa bilo nekaj občin med pomurskimi, ki so stvari izpeljale, zdaj konkretno se spomnim, mislim, da Beltinci in Kobilje, Puconci pa še, pa še čakajo. Tako da tukaj me zanima tudi vaše stališče tega, torej ali bomo odprli na široko vrata prostorskemu načrtovanju, samo da se skozi pravi, ali ste bolj človek tega, da obstaja tudi nek dialog med, najsibo kmetijstvom, ki je izjemno seveda pomembno v Pomurju - mi smo s trajno varovanimi kmetijskimi zemljišči poskusili vzpostaviti zakonodajni okvir tudi zato, da se zagotavlja kmetijska zemljišča za prehransko samooskrbo, ki jo poudarja, poudarjamo vsi - ali je tukaj v prvem planu pač seveda pozidava, izkoriščanje kmetijskih, kmetijskih zemljišč.

Povedal bi še nekaj. Torej kar nekaj je bilo tudi napačnih strateških odločitev v preteklosti, tudi na ravni Pomurja. Tudi ta pomurska avtocesta A5, ki jo danes vsi smatramo za nekaj, kar nam je Ljubljana dala, na koncu le hitra cesta. Tudi tukaj obstaja en grenak priokus, da je za Pomurje, Prekmurje in ta del Slovenije po navadi vse dobro. Jaz upam, da vi nimate tega pogleda. Me veseli, da prihajate iz podeželja, iz krajev, ki so blizu tudi našim krajem in verjetno po razmišljanju lahko sledite, lahko sledite, lahko sledite temu, da pač si vsi kraji zaslužijo. In če sem zdaj zelo konkreten, največja tuja investicija v zgodovini te države, če bi pa sam želel iz Lendave priti v Ljubljano z železniško povezavo, bi moral iz Lendave v Čakovec, iz Čakovca v Varaždin, iz Varaždina v Ormož, iz Ormoža v Ljubljano. Tu smo mi v 21. stoletju, medtem ko je imela recimo Lendava leta 1890 železniško povezavo s tedanjo

matično Avstro-ogrsko, ampak za to ne krivim vas. Gre samo za to, da posledice slabih odločitev nosijo ljudje 10, 15, 20 let kasneje, ne nosi jih ne minister, ne kandidat, ne poslanec. In v meni boste tukaj našli, če boste želeli vedno konstruktivnega sogovornika, bom povedal svoje mnenje. Tudi kar se tiče centraliziranega sistema, ki obstaja na ravni države, absolutno. Mislim, da tukaj se vsi strinjamo, ampak predvsem me zanimajo, me zanimajo koraki, ki bodo sledili. Torej, kdaj ste navedli, če sem prav razumel, da bi se selilo to ministrstvo v Maribor? Mislim, da je to poteza. Na mestu so bili tudi poskusi, da so se določeni resorji oziroma ožji deli ministrstev v prejšnji vladi selili izven, izven Ljubljane. Jaz mislim, da je ta poteza na mestu, ker konec koncev kadri z visokošolsko izobrazbo živijo tudi izven Ljubljane, torej niti slučajno to ni vezano samo na Ljubljano. In to je neka stigma, ki se je mogoče ustvarila v preteklih obdobjih.

Obmejna problemska območja, še ena tema, ki je zelo, zelo pomembna, torej okolje iz katerega prihajam, je celo obmejno in celo problemsko. Kako naslavljati predvsem problem demografije, demografijo o kateri vsi govorimo že leta in leta, a vendar nekih konkretnih ukrepov, naj si bo na ravni lokalnih skupnosti, naj si bo državne strategije ni. Sam, to obžalujem. Torej, jaz mislim, da bomo imeli velike težave v prihodnosti, če se ne bomo lotili tega problema danes, ne jutri, ne pojutrišnjem. In tudi tukaj me recimo mogoče zanima, kako konkretno bi se vi lotili vprašanja praznjenja podeželja? Torej, ob dejstvu, da v 21. stoletju imamo digitalne nomade recimo, še posebej naše okolje je postalo vedno bolj privlačno v zadnjih letih za ljudi, ki prihajajo iz Velike Britanije, ZDA delajo na daljavo. Ampak kaj je z našimi, z našimi državljani, kako, kako spodbuditi, da ostanejo mladi na nek način vezani na okolje, iz katerih izhajajo? Zdaj, kot konkretno lahko povem, da sam sem imel zamisel, ki se je tudi udejanjila potem v preteklem mandatu, torej da imamo investicijo, ki prinaša delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Konkretno Lekovo zgodbo, da mora slediti potrebna visokošolska infrastruktura, smo na Univerzi v Mariboru prvič uspešno, s pomočjo Nakvisa, uvedli program farmacije. Z letošnjim letom je prvič razpisan tudi vpis v srednješolski program farmacevtskega tehnika. Torej govorimo o celotni transverzali, ni dovolj samo investicija. In tukaj me zanima, kakšni so vaši pogledi glede tega konkretnega reševanja teh vprašanj?

Bi pa citiral včeraj enega od kandidatov pa v navezavi na Bruselj, ki je povedal, da turizem je dobrodošel. Pa sem mu rekel, da turizem je dobrodošel. Konkretno na njegovem področju sta od zadnjih štirih ministrov dva odletela za zaradi turizma. Tako da turizem prav gotovo je dobrodošel, ampak naj bo namenjen temu, da se krepi blagostanje državljanov. Državljanov, za katere verjamem, da boste delali, za katere delamo tudi, tudi mi. Bi pa za konec še povedal eno, eno zadevo iz Prekmurja, iz 60 let. V Prekmurju v 60 letih je bilo zelo prisotno, da vsakdo je prišel na razgovor za delovno mesto, je s sabo pripeljal starše, da tega danes več ni. Ampak se mi je zdelo, da je to zgodovinsko gledano ena res zanimiva zadeva. Tako da v kolikor boste nastopili delovno mesto, poslanstvo ministrice vam jaz želim uspešno delo, bi me pa zanimali odgovori na moja vprašanja. Hvala lepa.