Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo, lep pozdrav tudi poslankam in poslancem, članom tega odbora, predstavnikom Banke Slovenije.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance se je z letnim poročilom Banke Slovenije seznanila na 40. seji, 2. 7., pri čemer smo uvodoma izrazili in poudarili zadovoljstvo, da je po začetnih zapletih guverner Banke Slovenije končno imenovan in da lahko suvereno zastopa naša stališča v Svetu Evropske centralne banke. Prav tako je guverner predstavil kratko poročilo Banke Slovenije, tako kot je to naredil tudi danes. Med drugim smo razpravljali o aktualnih informacijah glede na napovedi gospodarske rasti, pri čemer smo izrazili razočaranje nad njenim predvidenim padcem glede na napovedi izpred pol leta. Opozorili smo tudi na velik obseg depozitov v slovenskem bančnem sistemu, to je, predstavlja 29 milijard evrov, in se spraševali, kakšne so dejanske možnosti za aktivacijo navedenih sredstev z vidika investicij, pa tudi, kako bi bilo možno spodbuditi banke, da na tem področju spremenijo svojo dosedanjo politiko. Slovenija namreč kljub temu, da je del Evropske finančne unije, bistveno odstopa od ostalih držav članic v segmentu obrestovanja depozitov oziroma vlog na vpogled. V nekaterih državah EU so namreč obrestne mere na vpogled, vpogled na vloge oziroma depozite tudi dva- do trikrat višje, kot so pri nas v Sloveniji.

Na navedeno večkrat opozarja tudi Banka Slovenije, pri čemer je guverner objasnil, da Banka Slovenije nima nobene pristojnosti na tem področju. Kot nam je pojasnil, je namreč več kot 95 procentov depozitov v slovenskih bankah nižjih od 10 tisoč evrov, zaradi relativno nizkih obrestnih mer pa sredstva pogosto ostajajo neobrestovana. To pa ni optimalno niti za varčevalce, ki izgubljajo kupno moč zaradi inflacije, niti za banke, ki imajo manj stabilno strukturo financiranja. Člani komisije smo opozorili na relativno majhen obseg investicij v državi, na njihovo neustrezno strukturo. Ocenjeno je bilo, da podjetja še vedno premalo vlagajo v raziskave in razvoj, ki praviloma v največji meri vodijo do rasti dodane vrednosti. Tako v Sloveniji kot v Evropski uniji na tem področju po naših ocenah bistveno zaostajata. Prav tako se pri rasti bruto družbenega produkta še vedno preveč zanašamo na tako imenovano delo rok ter že kar precejšen delež tuje delovne sile, ki pa praviloma ni visoko izobražena za to njeno delo ne zagotavlja visoke dodane vrednosti. Kot eno od

ključnih ovir pa je prepoznano tudi nepopolno povezan evropski trg, ki še vedno so, se še vedno sooča s številnimi administrativnimi, davčnimi, regulatornimi ovirami, ki podjetjem otežujejo širitev poslovanja med državami članicami. Razpravljali smo prav tako o predvideni uvedbi digitalnega evra, prejeli smo pojasnilo, da digitalni evro ne bo nadomestil že obstoječih plačilnih sredstev, temveč naj bi služil kot njihova dopolnitev. Z vidika varnosti in obveze po njegovi uporabi bo predstavljal enako varno in priročno plačilno sredstvo, kot je gotovina. Odporen naj bi bil tudi na morebitne krizne razmere, primer Španije oziroma izpad interneta, saj bo tehnološko zasnovan tako, da bo njegova uporaba možna tudi brez aktivne spletne povezave. Toliko na kratko iz našega mnenja, ki ste ga predhodno sprejeli v širši obliki, a ste dobili v širši obliki. Hvala za pozornost.