Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani.

V veliko veselje mi je, da imam danes priložnost predstaviti letno poročilo Banke Slovenije, poročilo o našem delovanju v preteklem letu. Hkrati bom, kot je to običajno, predstavil tudi naš pogled na trenutne razmere v slovenskem in svetovnem gospodarstvu. Zdaj, jaz bi se predvsem osredotočil na to vsebino. Če bodo potem potrebna kakšna pojasnila, kar se tiče računovodskih izkazov, bi lahko to obdelali, odgovorili kasneje.

Minulo leto so v veliki meri zaznamovala povečana negotovost, torej leto, na katero se nanaša letno poročilo. Ta negotovost je bila v mednarodnem okolju in se je prenašala tudi v Slovenijo. In ključna stvar preteklega leta so bila povečana trgovinska trenja, predvsem zaradi uvedbe proč carin za uvoz blaga v ZDA. Kljub temu je svetovno gospodarstvo ostalo robustno, čeprav so bila tveganja med večjimi gospodarstvi precej raznolika. V evrskem območju, kamor se mi kot Slovenija najbolj fokusiramo, se je rast ob manj restriktivni denarni politiki in ugodnejših pogojih financiranja nekoliko povečala, cenovna gibanja pa so se umirila. Lansko leto smo tako v okviru evrskega območja zaključili z inflacijo na našem cilju pri 2 odstotkih in s tem izpolnili naš mandat. Če se fokusiram na Slovenijo, v Sloveniji je bila gospodarska slika v lanskem letu najslabša po pandemičnem letu 2020, vsaj kar se tiče gospodarske rasti. Ta se je znižala le na 1,1 odstotka, kar je pod povprečjem evrskega območja, čeprav je še decembra 2024, ko smo imeli napovedi na Banki Slovenije, po naših napovedih kazalo, da bo ta meja presegla oziroma da bo ta napoved oziroma bo gospodarska rast presegla 2 odstotka, kar pomeni, da je negotovost v zunanjem okolju opravila svoje. Dodatna negotovost, o kateri smo govorili celotno lansko leto, zaradi zasuka trgovinske politike je torej ne samo opravila svoje v smislu percepcije, ampak tudi dejansko realnih gospodarskih učinkov. Manj ugodne razmere in nižji izvoz so še naprej zavirali investicije v opremo in stroje in oteževale razmere v predelovalnih dejavnostih, kar se je potem odrazilo v upadu dodane vrednosti, kar je delno kompenzirala država z okrepljenim investicijskim ciklom, predvsem

v gradbeništvu in nekako prispevala k manjšemu znižanju gospodarske aktivnosti, kot bi sicer bila.

Kar se tiče inflacije, inflacija je v Sloveniji v letu 2025 znašala 2,5 odstotka, predvsem zaradi višjih cen hrane v prvi polovici leta, ki so se potem v drugi polovici leta začele umirjati. Vemo pa, da tekom poletnih mesecev so cene hrane dosegle celo 7 odstotkov. Morda je vseeno smiselno poudariti, da je bila inflacija pri nas nižja od inflacije v sosednjih državah in nekoliko širše v regiji, edina izjema v naši bližnji okolici je bila Italija. Letos so se razmere v mednarodnem okolju dodatno zaostrile z vojno na Bližnjem vzhodu. Po naših zadnjih napovedih, ki smo jih objavili nedavno v juniju mesecu, bo gospodarska rast letos dosegla 1,9 odstotka, čeprav smo še decembra računali, da bo preko 2, v letih 2027 in 2028 pa se bo povzpela na 2,2 odstotka. Negotove obete letos spremlja povišana inflacija, seveda zaradi višjih cen energentov in potem vseh posrednih učinkov in ostalih učinkov. Ta naj bi letos v Sloveniji znašala 3,6 odstotka, s pričakovanim umirjanjem cen, cen energentov in domačih stroškovnih pritiskov pa naj bi se leta 2027 in 2028 potem postopno približevala našemu cilju 2 odstotkov. Osrednjo napoved Banke Slovenije seveda spremljajo okrepljena, okrepljena tveganja povezana z razmerami na Bližnjem vzhodu, domačimi strukturnimi izzivi in javno finančnim položajem. V teh okoliščinah smo se na podlagi najnovejših makro ekonomskih napovedi držav evroobmočja člani sveta ECB na naši zadnji seji, ki je bila pred tremi ali štirimi tedni, odločili za dvig ključne obrestne mere za četrt odstotne točke. Nadaljnji koraki denarne politike bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov, spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije, jakosti učinkovanja naših ukrepov. In kot je znano, kot večkrat javno povem, bomo o naravnanosti denarne politike se še naprej odločali na vsaki seji posebej na podlagi podatkov in naša naslednja seja je čez 14 dni.

Zdaj. kljub zahtevnim domačim in mednarodnim razmeram je bančni sistem v Sloveniji ostal stabilen, likviden, dobro kapitaliziran in je še naprej podpiral gospodarstvo in prebivalstvo. Mi smo pred dnevi obravnavali tudi stresne teste za bančni sistem, celovite, od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor, mikrobonitetne in tako naprej. Ključni rezultati bodo v kratkem objavljeni, lahko pa povem, da ta stavek, ki sem ga omenil, da je bančni sistem stabilen in dobro kapitaliziran in likviden, še vedno držijo.

Tveganja za finančni sistem so obvladljiva, a zahtevajo stalno pozornost, zlasti v razmerah morebitnega poslabšanja makroekonomskih razmer in geopolitičnih dejavnikov. Kot vemo, se tisti fokus, ki ga imamo trenutno, nič ne spreminja, torej še vedno je naš fokus na Bližnjem vzhodu, kjer se pa razmere ne umirjajo, ravno obratno, vsak dan spremljamo, kako se kršijo dogovori o premirju, kako ena stran bombardira drugo in tako naprej, skratka stvari so precej kompleksne. Kar se tiče naše makrobonitetne politike, ki je zavezana k temu, da ohranja finančno stabilnost, ta ostaja preventivno naravnana in usmerjena v ohranjanje odpornosti finančnega sistema. Rad bi omenil en poseben projekt, s katerim se, s katerim se ukvarjamo v Banki Slovenije in v evrskem območju, to je projekt digitalnega evra. Tukaj aktivno sodelujemo in ta projekt se bo nadaljeval. Pripravljalna faza se je zaključila konec leta 2025 in ključni moment je, ključna momenta sta zdaj dva. Po eni strani poteka faza tehnične pripravljenosti, ki vključuje tudi izvedbo pilotnega digitalnega evra, ki ga bomo uvedli tudi v Sloveniji, drugi pomemben mejnik pa je, da je ravno konec preteklega meseca na evropski ravni Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Evropske komisije podprl predlog o uvedbi digitalnega evra z veliko večino, kar pomeni, da gremo z zadevo naprej v smislu tega, da se približujemo usmeritvi družbe

kot takšne, da potrebujemo več digitalizacije. Seveda digitalizacija zahteva dodatne napore, ampak in to bi rad posebej poudaril, tukaj vedno in vsepovsod, da še vedno stremimo k enakovrednemu dostopu do vseh zanesljivih in splošno dostopnih oblik plačilnih sredstev, tudi gotovine, kjer je seveda Državni zbor v koncu lanskega leta sprejel spremembo Ustave. Z Ministrstvom za finance smo tako sodelovali in še vedno sodelujemo pri oblikovanju predloga zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev s katerim bi uresničili to ustavno pravico do gotovine, ampak hkrati zagotovili tudi jasen zakonski okvir, ki bi vsem skupinam potrošnikov omogočil izbiro med gotovino in sodobnimi elektronskimi plačilnimi sredstvi. To se nam zdi zelo pomembno.

Druga stvar, ki se, ki bi jo rad posebej poudaril, je naša vloga pri nadaljnjem razvoju finančnega okolja v Sloveniji. To vključuje tudi oblikovanje ustreznejše strukture depozitov, spodbujanje uravnotežene dinamike obrestnih mer, krepitev slovenskega kapitalskega trga. Naš cilj je vzpostaviti stabilen, pregleden, učinkovit finančni sistem, ki bo dolgoročno deloval v korist državljanov in podpiral trajnostni gospodarski razvoj. Torej, vsi napori, ki gredo v smeri razvoja kapitalskega trga so podprti tudi z našimi inputi in za našo podporo. Eden od naših strateških ciljev je tudi finančno izobraževanje, ki mu v zadnjih letih namenjamo še več pozornosti. Menimo namreč, da bolj finančno pismeni posamezniki sprejemajo odgovornejše finančne odločitve, kar zmanjšuje tveganja in prispeva k večji odpornosti gospodinjstev in podjetij na gospodarske šoke in posledično seveda tudi ohranja finančno stabilnost sistema kot takšnega. In v veliko veselje mi je, da smo z našimi izobraževalnimi programi v preteklem letu dosegli več kot 15000 posameznikov.

Ob številnih izzivih, ki jih prinašajo hitro spremljajoče se gospodarske, tehnološke, družbene razmere, ostaja naša ključna usmeritev tista, ki je seveda zapisana v zakonu, torej zagotavljanje stabilnega in zaupanja vrednega finančnega okolja, s poudarkom na stabilnosti cen, nadzoru finančnega sistema in nemotenemu delovanju finančnih oziroma plačilnih sistemov. In ocenjujem, da smo tudi v preteklem letu uspešno izpolnili na zakonsko določen mandat, za kar si bomo prizadevali tudi v bodoče. Hvala lepa.