Ja, hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi gostom, državnemu sekretarju in v. d. direktorja.

Torej, če mogoče najprej čisto na kratko se dotaknem poročila. Jaz mislim, da poročilo lepo izkazuje, da se je stanje upravljanja z vodami v Sloveniji v zadnjem mandatu zelo izboljšalo, seveda moramo biti iskreni in tudi povedati, da so k temu na žalost pripomogle katastrofalne poplave leta 2023, ki so pokazale mnoge šibkosti sistema do takrat, kako se je pač to počelo. Obenem so pa, mislim, da na ministrstvu zelo resno pristopili k sistemskimi spremembami in sistemskem pristopu, ne samo pri sanaciji za katero se iz poročila vidi,

da je za sanacijo, to po poplavno sanacijo vodotokov, namenjenih čez dve milijardi sredstev, lani je bilo 600 milijonov letos je spet predvideno in upam, da se bo to tudi seveda do konca izvedlo. Ampak tudi v sistemskem pristopu ministrstva na tem področju, ne. Tukaj bi omenil zadevo, ki mogoče v poročilu ni toliko omenjena, ampak ministrstvo je izvajalo tudi zadnja leta redne letne sestanke z župani po porečjih, po posameznih porečjih, kjer je predstavila, mislim, poročila za preteklo leto, pa plan za naslednje leto in povabila tudi župane, torej občine, k sodelovanju in je to sodelovanje tudi intenzivno potekalo in mislim, da zelo uspešno. Na vseh treh segmentih, se pravi na vzdrževanju, na sanaciji, pa seveda na investicijskih delih, se pravi, to so pa tista dela, ki sistemsko v naprej, torej za naprej recimo izboljšujejo poplavno varnost. Tako da mislim, da je v tem resorju bilo res ogromno narejenega in da imate vse možnosti, da to delo tudi zelo uspešno nadaljujete in upam, da boste to tudi počeli.

Dotaknil bi se tudi tega, kar je razpravljal tudi kolega Kosi, poplavna varnost stare struge reke Drave od Maribora do Ptuja, torej tam, kjer je kanal Zlatoličje pa stara struga pa potem od Ptuja do Ormoža, kjer je kanal He Formin pa stara struga. Tukaj je bilo dejansko, saj je že kolega Kosi povedal glavne stvari, s katerimi se tudi strinjam. Bi pa samo povedal, da je bilo v preteklih dveh, dveh in pol letih, na pobudo, bom rekel, vseh deležnikov iz Spodnje Štajerske, od kmetov do kmetijsko gozdarskega zavoda, do torej območne enote direkcije za vode, mariborske, in ministrstva, tudi poslanci smo kaj sodelovali, namreč, na Dravi, na stari strugi reke Drave se 30 let nič ni pravzaprav resnega protipoplavnih ukrepov izvajalo, razen pri Dupleku, kjer je pač, kjer so pač fasali pred 15 leti katastrofalne poplave, tam so bili potem narejeni nasipi, dalje dol. Torej, če rečem zdaj od Dupleka proti Ptuju, kaj šele med Ptujem, kaj šele med Ptujem in Ormožem, se ni praktično izvajalo skoraj nič, ne. Obstajala je že v preteklosti delovna skupina, ki bi naj to, te ukrepe načrtovala in potem izvajala, potem je bila ta delovna skupina v času covida nekako ukinjena in potem se sploh ni več začela. In kot rečeno, se je nekje pred tremi leti ta pobuda spet pojavila. Dejansko se je najprej pojavila na terenu, tako da smo najprej se vsi dobili na terenu in smo si to področje ogledali. In potem seveda je bila edina logična stvar, da to zadevo vzame v roke in vodi resorno ministrstvo, kar se je potem tudi zgodilo in na ministrstvu je bila ta zadeva že zelo daleč pripeljana. Bilo je kar nekaj vmesnih sestankov z vsemi deležniki, torej z župani tega območja, kmeti, kmetijskim zavodom oziroma zbornico in tako naprej. Dejstvo je, da Drava na tem območju ob teh katastrofalnih poplavah je poplavljala recimo nekje okoli 2000 hektarjev kmetijskih zemljišč, če gledamo od Maribora do Središča ob Dravi in na ministrstvu, kolikor jaz vem, so bili tudi že izvedene nekatere študije, med drugim tudi študija pretočnosti reke, stare struge reke Drave od Maribora do Ormoža in so že bili pravzaprav pripravljeni ukrepi in predviden je bil, da zdaj ne bom rekel, pravzaprav zadnji predstavitveni sestanek na terenu s strani ministrstva. Tako da to jaz upam, da ga boste izvedli, to sem tudi ministrici na zaslišanju povedal. In mislim, da je treba s to zgodbo nadaljevati in to zelo hitro ravno zaradi tega, kar je tudi kolega Kosi omenil. Predvidena je prenova hidroelektrarne Formin, to je zadnja od osmih v verigi Dravskih elektrarn, ki še ni doživela prenove, s katero se zelo poveča njena kapaciteta. Obenem bo ob prenovi potrebno prenoviti celoten kanal, ki ima asfaltno oblogo, ki je zaradi starosti dotrajana, kar pomeni, da bo kanal treba zapreti za 9 do 12 mesecev.

To bi naj se, ta projekt bi naj bil zdaj malo se je zamikal konec leta 2027. Ker pa vemo, da na stari strugi reke Drave se ne da delati, torej teh vzdrževalnih oziroma teh del celo leto ne, ampak samo v določenih obdobjih bi bilo nujno potrebno, da se v prvi polovici letošnjega leta ali pa rečem, torej do jeseni ti sestanki nadaljujejo, da se predstavijo zdaj končne rešitve. Bila je dilema na samem ministrstvu, na eni strani narave, na drugi strani vode. Bom kar iskreno povedal kakšni ukrepi se naj izvajajo, torej ali nasipi ali jemanje gramoza ali kaj tretjega, kar povsod tudi ne boš mogel rešiti, pa boš mogoče moral kakšne druge ukrepe, da se bo pač kmetom kaj nadomestilo, ko jim bo poplavljalo, ali še kaj četrtega. Skratka, pričakujemo naslednji sestanek na tem območju in pričakujemo čimprejšnji začetek del, da se bo lahko to v dveh letih uredilo. Ker drugače si jaz ne predstavljam, kateri minister bo si upal prevzeti odgovornost za zaprtje kanala. Ta problem zelo dobro poznajo, kar je že kolega Kosi zelo dobro opisal. Tudi jaz sem dosti tam na tistem območju, dosti sem tudi ob Dravi v tem območju med Ptujem in Ormožem in vem, kaj se dogaja. Res je, da so ravno zaradi teh naravovarstvenih pomislekov dostikrat se projekti preprečevali ali pa se pač niso k njim pristopila. Čeprav je tukaj treba nekaj povedati, da narava se obnovi. Ta kanal pa spremembe ob stari strugi reke Drave, recimo, če govorim za Formin. To je bilo izvajano v sredini 70 let, nekje okrog leta 1980 je elektrarna začela obratovati, takrat so se z materialom iz kanala zasipavali rokavi Drave, tam, kjer je danes sicer Natura 2000, ampak tudi ta Natura je bila 2000, tako kot ste že sami omenjali, tudi gostje, narava se je obnovila, ne. Kar pa ne pomeni, da se ne da nič delati. Jaz mislim, da je pač potreben kompromis, ki bo ustrezno to uredil. K temu je treba dodati še en potencialni bodoči problem. Treba je vedeti, da po katastrofalnih poplavah, ki so najhuje prizadele Koroško, sta bili zdaj zelo dobro sanirani reka Meža in reka Mislinja. To sta pritoka Drave pri Dravogradu. Kar pomeni, da bomo dol v Maribor in Ptuj in Ormož se zna zgoditi pri kakih spet katastrofalnih poplavah, upam, da ne čim bolj dolgo ne, ampak da bo še več vode v strugi Drave. In kubature, ki pa jih je takrat Drava dosegla že leta 2023 je bilo zelo kritično, Pred tem pa sami veste, leta 2012 je Drava svojo največjo moč pokazala, ker si je svojo strugo rezala iz stare Drave v kanal pod hidroelektrarno Formin v ormoški občini, ne. Za to, zakaj to izpostavljam? Kot rečeno, mislim, da to bi bilo smiselno, da ministrstvo ta projekt zaključi. Torej, da se dejansko skupaj z župani in z deležniki sprejmejo ukrepi, se še mogoče naredi en krog pogovorov in potem se ti ukrepi v jeseni začnejo izvajati, ker v jeseni letos je skrajni čas, da se to začne delati. Če se ne bo, ne vem, se bo pa verjetno prenova elektrarne mogla zamikati, kar pa spet ni dobro. In pa, kot rečeno, te redne po porečjih sestanke z deležniki na terenu, ki jih je ministrstvo izvajalo v povezavi z vsemi temi deli, ali vzdrževalnimi ali sanacijskimi ali investicijskimi. Mislim, da so tudi dali zelo dobre rezultate in je ministrstvo tudi dobilo zelo dosti dobrih odzivov s strani županov, tako da tudi to vam priporočam, da s tem nadaljujete. Hvala lepa.