V redu, hvala.

?)Gospod: Če še jaz malo dopolnim, ja, da ta gramoz, Dravi, nam je poznano dejansko, ampak tukaj nas Natura 2000 dokaj omejuje in so te količine lahko majhne. Pravzaprav smo si pa veliko tega, ko sem, če se spomnite na začetku, sem rekel, koliko je bilo včasih malo denarja za vzdrževanje, in ker nismo vzdrževali, so iz tega gramoza nastali otoki in habitati za ptice, ki jih prej ni bilo. Saj imamo tudi na novi strugi, mislim da ta na /nerazumljivo/ elektrarna je nastalo tam, imamo otok, ki je zdaj, ker nismo od naplavin dali ven, je zdaj Natura. Pač, mi si pač ustvarimo, smo si v preteklosti, ampak ni bilo tistega denarja, ki je bil v časih, ko se je za vodno gospodarstvo še, bom rekel, v prejšnji Jugoslaviji namenja 2 procenta državnega proračuna. Tako da, tukaj bomo morali in dejansko, saj tudi kar se gramoza tiče, tam v Prekmurju, mi ne smemo narediti gramoznice, izkoriščati gramoza, potem ga pa vozi z Madžarske, ne, ker se je na obeh straneh je prod in tam pač gramoznica lahko deluje in tako kot ste rekli, Hrvati pa lahko iz Drave v bistvu naš prod nam nazaj prodajajo. Tu pač nam zakonodaja na žalost in bomo mogli, saj zato je prišel državni sekretar, da bomo tudi kakšno zakonodajo morali kje kaj spremeniti, da pač neke razumske, kakor pravijo, NKP oziroma zdrava kmečka pamet še z zakonom zaenkrat ni prepovedana in bomo tudi jo morali verjetno kje bolj uporabljati.

Ko ste prej rekel, da vodotoke drugega reda, da bi bilo dobro, če bi jih lokalne skupnosti prevzele. Ja, pa ne. Ampak moramo pa nekaj vedeti, da v zakonu jasno piše, da priobalni lastniki potokov drugega reda in v glavnem imamo tam lastnike, celo so lastniki, mislim, lastništvo zemlje pod takim vodotoki je v privatni lasti, so dolžni, dolžni skrbeti za vodotok, to se pravi, da naredijo poseke in tako naprej. Mi direkcija to sicer vsako leto tudi preko lokalnih skupnosti daje tako obvestilo, da so ti lastniki dolžni to delati, odstraniti rast, ki je po več stara drevesa, kar je notri padlo, to že imamo, samo pač enostavno tega ne delajo in potem se po poplavah to vse nosi navzdol.

Kar se pa tiče petmetrskega pas oziroma 15 metrske pasa, je pa tako, se strinjam, to bi moral biti v OPN občinskih prostorskih načrtih jasno za, ker zakon jasno govori in to je pač vodno zemljišče in na tem vodnem zemljišču, dober travnik ni problem za kmetovanje, ampak stavbno zemljišče pa absolutno ne more biti. So kakšne izjeme, ki so, ki pa jih rešujemo potem z vladno uredbo, ker pač, in to je, to je to. Tako da tukaj ja, zdaj če so stavbna zemljišča, je to, bom rekel, kiks verjetno lokalnih skupnosti, da so tam neka stavbna zemljišča na priobalnem zemljišču, ker zakon je jasen, se ve kje je pet in kje je 15 in tukaj, tukaj ne bi smelo biti nekega zavajanja nekih kupcev, ker in tam se pač ne sme delati nič ograj pa tega tudi, ker pač mi moramo imeti dostop za mehanizacijo.

Tako da mogoče toliko.