V redu, hvala.

Torej, prehajam na razpravo in besedo dajem zdaj članicam in članom odbora. Želi kdo v zvezi s tem poročilom razpravljati? Če ne, se bom k razpravi prijavil jaz.

Zdaj. veseli me torej, da je za vzdrževanje vodotokov vedno več sredstev oziroma tako kot ste povedali, je bilo lansko leto okrog 50 milijonov. Seveda upam, da se vsi enotnega stališča, da so vode zelo pomembne in da je tudi urejanje vodotokov zelo pomembno, glede na to, da je voda dobrina, ki bo imela vedno večjo veljavo in tudi prav je, da z vodo ravnamo zelo dobro, zelo gospodarno in tudi z vodotoki, kajti saj zadnje čase nas vedno tudi naravne ujme, kot so poplave, dajo vedeti, da je potrebno res z vodotoki. Vzdrževati. Zdaj, tudi iz poročila je razvidno, da je neka skupna točka je, vsaj tako kot so tu zapisali, da so velike potrebe po vzdrževalnih in sanacijskih delih na vodotokih vzdolž celotnega območja posameznih rek, da ugotavljajo, torej koncesionarji, da prihaja do zaraščenosti in zamuljenosti posameznih vodotokov, tudi do poškodb na brežinah, in da seveda se zaradi tega tudi povečuje, stopnjuje poplavna ogroženost teh območij ob vodotokih. Seveda, zdaj, jaz bi mogoče imel eno vprašanje, zdaj prihajam iz območja, kjer je, torej imamo reko Dravo. V reki Dravi je veliko gramoza. Zdaj po zadnjih podatkih bi se na spodnjem Podravju, torej nižje dol Ptuja bilo okrog 810 tisoč kubikov tega gramoza in včasih so se ljudje iz tega območja, torej ta gramoz zelo dobro uporabljali oziroma ga torej odvažali, ko so gradili hiše in objekte in se spomnim še kot mano otrok, sem bil zraven, ko so moji starši, dedek in babica torej, šli s traktorji in tam nalagali gramoz v tej strugi in potem ta gramoz uporabljali za gradnjo. Potem se je seveda to odpravilo, gramoz je se nalagal in vsak skorajda ob večjem deževju tam

okoliški ljudje trepetajo, da bo reka Drava poplavljala. Bili smo torej nekaj let priča tistim, tragičnim lahko dogodki, ko so. bi naj torej tudi iz Avstrije spustili večje količine vode. Zdaj, glede na to, da vsaj iz odgovora, ki sem ga dobil v začetku letošnjega leta s strani Ministrstva, je za letošnjo in naslednje leto predvideno torej odvoz gramoza nekje v količini 500 tisoč kubikov, mislim, da od 1. avgusta do ja, do 30. novembra, torej letošnje in prihodnje leto, kar seveda podpiram. Me pa zanima, kako bo, vsaj tako, kot me tam okoliški prebivalci veliko sprašujejo, predvidena je sanacija kanala hidroelektrarne Formin in ta voda, ki sedaj pač poteka skozi ta kanal, se bo spuščala v to staro strugo, in me zanima, ali bo do takrat stara struga dovolj, torej sanirana, torej bo dovolj odpeljanega gramoza, da potem ne bodo ljudje trepetali ob vsakršnem deževju, da bi lahko prišlo do poplav torej reke Drave. To je zelo pomembno. Zdaj, tudi velikokrat imajo posamezne lokalne skupnosti željo, da bi se mogoče torej vodotoki nižje kategorije predali v upravljanje in združevanje tudi lokalnim skupnostim. Tako da me zanima v prihodnje, kako je s tem glede tega. Torej, ne mislimo te velike reke, ampak manjši vodotokov, potokov. Mislim, da lokalna skupnost torej bolj takoj zazna torej nek problem, ki na tistem območju pač prihaja. In pa ena zadeva, s katerim sem se srečeval v praksi, so pa ta priobalna zemljišča, torej ta varovalni pas 5 metrov in pa 15. Zdaj, tu je nastal, mislim, da stal, torej mi določimo ta petmetrski priobalni pas in torej nekdo, ki kupi neko zemljišče, torej parcelo, ki je lahko tudi gradbena, torej stavbno zemljišče, na tem pasu, ne more graditi, torej vemo, da tam noben poseg ni možen in dejansko je nekdo kupil, ne vem, če je kupil parcelo na primer, ne vem, 800 kvadratov, pa ima tam pet metrski pas, mu lahko tudi 100, 200 kvadratov odpade, torej je tisto kupil brez, brez uporabnosti. Torej in velikokrat sem se srečeval s tem, da so rekli, investitorja, zakaj sem pa potem torej to zemljišče kupil, zdaj pa ga ne morem uporabljati. Ali bi mogoče bilo v prihodnje razmišljati, da se vseeno ta pas nekako določi kot nezazidljivo zemljišče in seveda bi takoj tudi občine imele možnost kvoto stavbnih zemljišč prenesti na druga zemljišča, kjer bi bila gradnja možna. Jaz mislim, da bi to bilo zelo pomembno, kajti tega pasu tako ali tako ne moreš uporabljati, ne moreš graditi, tudi mislim, da ga celo ne moreš uporabljati za kmetijsko obdelavo. Tako da bi bilo smiselno mogoče tudi v prihodnje razmišljati o tem, da bi se torej določilo že v prostorskih aktih ta priobalni pas in bi se ta kvadratura potem nekako izvzela iz območja stavbnih zemljišč, ali pa tudi kmetijskih zemljišč, obdelovanje, ker če pač nekdo, ki kupi to zemljišče, torej, da naj bo to kot del vodnega zemljišča in če ga pač nekdo kupi kot del parcele, je potem tudi druga cena. Predvsem pa je to pomembno pri stavbnih zemljiščih, kajti res, glejte, zemljišča, cene teh zazidljivih zemljišč, stavbnih zemljišč iz leta v leto rastejo in investicija v nakup zemljišč ni tako majhna. In če potem to zemljišče ne moreš uporabljati, ampak je lahko tam samo travnik, niti ne smeš imeti ograje, karkoli, ker to je zemljišče, ki je potrebno za vzdrževanje vodotoka, kar seveda razumem, je zelo razumljivo, da vseeno potem to nekako vzamemo in da to ne dajemo torej, ta problem oziroma da nekdo ne kupi tega, kot bi lahko rekli, tudi mačka v žaklju, ker dejansko res tega zemljišča ne moreš uporabljati. Tako da, v bistvu to mogoče to razmišljanje, če ste mogoče že razmišljali oziroma kakšno je vaše stališče, torej predvsem pa tudi, da torej našim državljankam in državljanom, predvsem tisti, ki bivajo sedaj na tem območju Kanala hidroelektrarne Tolmin oziroma nižje, da torej in povedo, ali je strah, ki ga imajo sedaj, v prihodnje odveč ali ne, torej, kakšno je vaše predvidevanje oziroma plani, če je mogoče že znano. Predvsem pa tudi, kako bo, kako je torej predvideno, glede na to poročilo, tudi v prihodnje, da se torej ta problem, torej ta skupna, problem vzdrževanja, torej zaraščenosti, torej nekako odpravlja. Zdaj tudi en problem, ki ga imamo, je tudi z Zavodom za varstvo narave, ki torej varujejo habitate, kar je tudi mogoče

razumljivo, vendar včasih tudi ne. Zdaj mi varujemo vse, ne, gradimo hidroelektrarne na Savi, ker so ribe, ampak dobro, ribe v potoku so vedno ali pa v reki. Pa imamo kar nekaj hidroelektrarn že, pa tudi na Dravi in tako in tudi na Muri nimamo nobene, med tem Avstrijci imajo kar nekaj hidroelektrarn na reki Muri. Mi tega ne dovolimo, ker pač varujemo habitat, ampak ko pride do poplave, pa tega habitata ni več. Tudi sedaj, kar se tiče reke Drave, kot sem povedal, imamo kar 800000 kubikov gramoza, zdaj na tistem območju se gradi cesta, ampak mi tega gramoza nismo uporabljali, torej za nasutje, za uporabe teh cest, kjer bi lahko bili stroški gradnje minimalni, ker je neposredno, torej nekaj metrov ali pa kilometrov stran ta gramoz, smo pa ga vozili iz sosednje Hrvaške, nekaj kilometrov nižje iz reke Drave smo pa vozili iz sosednje Hrvaške, ta gramoz za nasutje naših cest ali pa, ne vem, iz Pirešice, kamnoloma ali pa celo iz Avstrije. Čeprav je dejansko gramoz na sami lokaciji, zdaj je cesta že proti koncu, tako da moreš nič, ampak bilo bi pa potrebno vseeno v prihodnje razmisliti in doseči tudi nek dogovor za varstvo narave, da pa vseeno se zavedamo pomena habitata, ampak da res vzdržujemo, tako kot tudi tu piše, v neki roki, ko je gnezdenje, pa to, da res ne, ampak vseeno, če dotoka ne bomo vzdrževali, bo tudi habitat ob prvih poplavah uničen, torej gnezda, ptiče, vse, kar tam varujemo, bo odnesla voda ob velikih poplavah oziroma bo to poplavilo in tudi uničilo in tudi vsakršen koli poseg v naravo, ni mus, da je slab. Ni potrebno, recimo, poglejte primer Ptujsko jezero, ki je zgrajeno torej za potrebe hidroelektrarne Formin, je umetna tvorba, ampak je danes varovana prav zato, ker se tam, imamo ogromno vrst ptic, torej si je narava vzpostavila habitat, ki ga danes celo potem varujemo. Torej, kar ne pomeni, da nek poseg, ki ga človek naredi, da bo torej v prihodnje slab, ampak bo lahko tudi na tistem področju narava po posegu torej vzpostavila nek habitat, v katerem bodo tudi potem živele neke varovane vrste ptic in drugih, drugih živali.

Tako, da jaz s tem zaključujem, pa prosim za odgovor oziroma bomo, bomo začeli, torej bi dal prvo ali pa bi potem odgovore... / oglašanje iz dvorane/ No, potem pa bo dal odgovor, pa bomo potem nadaljevali z razpravami. V redu, v redu, v redu.

?)Gospod: Mogoče bi zdaj v tem segmentu, ko ste omenjali te dvome okoli Zavoda za varstvo narave, mogoče povedal vsem sodelujočim, pa tudi javnosti, malo usmeritev politike Ministrstva za okolje in prostor. Mi smo se tudi zavezali, da bomo zelo tehtali vse vplive, tehtali bomo vplive, ki so pomembni za naravo in tehtali bomo tudi vplive, ki so pomembni za ljudi in za javnost in za dobrine. Tako da, tu prihajamo na malo višji nivo sodelovanja. In moram reči, da so ti prvi, prve smernice, ki smo jih skupaj z Zavodom za naravo in tudi s temi našimi strokovci, smo že dorekli nekatere zadeve in so dobra izhodišča. Moram pohvaliti tudi v bistvu Direkcijo za vode, ki ima v bistvu v svojih vrstah tudi strokovci, ki dosti delajo na področju morfologije reke kot take z modernimi naravstvenimi pristopi urejanja, tako da bi probali čim bolj na vodi dati tisto njeno osnovno dihanje v njeni osnovni geomorfologiji in potem, če bomo v bistvu te projekte uspešno do konca pripeljali in imamo tudi pohvalo s strani Zavoda za varstvo narave, da se na pamet ne betonirajo, pa ne urejujejo samo za reševanje problemov, ampak da se, mislim, vodotoki, da se v bistvu zdaj zabetonira, se voda odpelje, pa se potem drugje naredi problem, da ne bi potem preveč detaliziral. Zelo kompleksno prehajamo v ta področja in Zavod za varstvo narave je v svoji osnovi je dobronameren. On v bistvu nikoli nismo imeli tega občutka, tudi v preteklosti, niti zdaj. Postavlja pač neke svoje strokovna izhodišča in smo več ali manj v bistvu ta mnenja so bila smiselna, nekatera so bila malo pretirana, ampak smo v glavnem to dobro reševali. Tudi zdaj glede tega problema odvoza gramoza, zadeve gredo v pravi smeri,

tako da bomo v bistvu, ne bomo izključevali, narave v tem, tako da bomo zelo, zelo, zelo tehtali vse ukrepe, tako da mogoče sem zdaj v uvodu to povedal, da boste malo vedeli kako bomo usmerjali politiko glede tega na ministrstvu.

Hvala.