Hvala lepa za besedo.

Neke uvodne stvari je že državni sekretar povedal v bistvu, da pač se obvezna državna gospodarska javna služba na področju urejanja voda je določena z Zakonom o vodah, potem tudi z uredbo in s pravilniki. Naša naloga pač je, da zagotavljamo na področju celotne države obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, ki je namenjen ohranjanju, uravnavanju vodnih količin ter tudi vodne infrastrukture, ki je namenjen varstvu pred škodljivim delovanjem voda, to se pravi pred poplavami. Imamo tudi izvedbo izrednih ukrepov po naravnih nesrečah zaradi škodljivega delovanja voda. In seveda pa redno vzdrževanje, to je tisto najbolj pomembno, vodnih in priobalnih zemljišč. To je področje, ki je bilo desetletja zanemarjeno, zamenjalo se je v preteklosti za področje Slovenije med 8 in 11 milijonov evrov in temu primerno so tudi potem postali naši vodotoki. Zdaj moram reči, da ta zadeva se je z letom 2020 začela izboljševati, nekje je prišla pol do 30 milijonov tam v letu 2022, no zdaj pa smo že na 55 milijonih. Sicer, zakaj je to pomembno? Pomembno je to, ker mi skozi gradimo predvsem iz evropskih sredstev, kohezijskih sredstev. Zdaj imamo načrt za okrevanje in odpornost, končujemo. In vsa ta nova infrastruktura, to je pa isto kot v vsakem podjetju, ko imaš nekaj na novo, je treba potem tudi amortizacijo narediti. Mi pa smo včasih, pozabimo, vso to infrastrukturo je treba vzdrževati, zato se mora ta številka pravzaprav, ki jo država nameni za redno vzdrževanje, se bo morala po nekem sistemu povečevati. Ker če bo vedno več objektov, bo treba tudi vedno več vzdrževanja in bo treba nek sistem narediti. Ampak zaenkrat smo lahko zadovoljni s temi številkami, ki jih imamo.

Način izvajanja obvezne državne gospodarske službe se zdaj že kar nekaj časa izvaja preko koncesijskih pogodb. Mi imamo na, Slovenijo smo razdelili na osem območij, kjer imamo sektorje območij, to se pravi Mura, Drava, Savinja, Sava, razdeljena na tri dele, zgornja, srednja, spodnja. Potem imamo Soča in pa sektor območja jadranskih rek z morjem. Potem pa imamo še enega koncesionarja, to je v območju spodnje Save, kjer imamo znotraj elektrarn oziroma teh akumulacij to Infro in pa pokrivamo še, mi rečemo to kako deveti koncesionar je pa območje onesnaženja, tu imamo enega koncesionarja, ki skrbi za ukrepa takrat, ko se kje zgradi na vodotokih ali morju onesnaženje kjerkoli v Sloveniji.

Kot sem rekel, zdaj pač imamo ta model s koncesionarji, s koncesijskimi pogodbami. Smatramo, da je tu ta model v redu. Čeprav je ministrstvo v preteklosti neke študije delalo, ki so tudi potrdile, da je ta model v redu, ampak na koncu so bili zaključki, da bi pa imeli neko drugačno obliko. Mi smatramo, da je tista oblika ni v redu in da moramo ta model nadgraditi. Verjetno še malo več kontrol in nam, to že imamo dosti dobro pripravljeno, tudi tako da bomo šli s tem naprej.

Če pa se zdaj obrnemo na leto 2025, so bila dela po potrjenem letnem programu izvedena pravzaprav na vseh območjih, in to v velikem odstotku, med 28,5 do 100 procentov so bila realizirana dela na vseh sektorjih, območjih. Izvaja so se dela za zagotavljanje pretočnosti vodotokov, naplavin za rasti plav in odpadkov, redna košnja, obratovanje objektov spremlja stanje na terenu ter ukrepanje ob povečani ogroženosti.

Če, kot smo rekli že, bilo je realizirano za 54 milijonov 693000 evrov vzdrževalnih del. Od tega na Muri, sektorju Mura 3 milijone 900, na Dravi 7 milijonov 800,

na Savinji 7 milijonov pa 70 tisoč, Zgornja Sava 5 milijonov 700, Srednja Sava 13 milijonov, Spodnja Sava skoraj pet milijonov, Soča 5 milijonov 400, sektor območja jadranskih rek z morjem tudi skoraj pet milijonov, za onesnaženje je bilo pa porabljenih okrog 300 tisoč evrov, in pa še za vzdrževanje te energetske infrastrukture na Savi milijon 400, to se pravi skupaj realizacija, delo je bilo opravljeno solidno. Na teh sektorjih območij imajo vzpostavljeno kontrolo nad koncesionarji. Tisto, ko se je veliko govorilo, da koncesionarji nadzirajo sami sebe preko rečnih nadzornikov, to je pač samo ime rečni nadzornik, ki pa ne podpisuje situacij in ne nadzira koncesionarja, ampak nadzira vodotoke oziroma stanje na vodotokih in priobalnih zemljiščih. Tako da sektorji območju imajo tudi dobro vzpostavljeno kontrolo in se je vršila, da je dejansko tudi bil fizično izveden ves program, ker mi delamo na tem, da vsako leto nekje do oktobra pripravimo program vzdrževanja za naslednje leto. Po drugi strani se tudi en bolj dolgoročni program, recimo desetletni program pripravlja, seveda ga ne moreš imeti natančnega, ker se ti nepredvideni dogodki dogajajo, stvari na vodotokih in zato se ta program nekje do oktobra in je tudi, ga preuskladimo z Zavodom za varstvo narave, ki je v pomembnem deležu, tako da, ko je novo proračunsko obdobje s 1. januarjem, je možno takoj izvajati program in ga redno tudi izvesti do konca leta.

Toliko bi jaz na kratko, če bo pa treba kaj več, bolj podrobno kakšno vprašanje, bomo pa povedali.