Hvala lepa.

Bom šel kar neposredno na odgovore.

Poslanka Rajbenšu, če sem prav razumel, prvo vprašanje je bilo, kako bom prepričal, da sem ustrezen kandidat za vodenje obrambnega resorja? Jaz sem prepričan, da sem sicer ne bi kandidiral.

Zdaj jaz funkcijo ministra razumem kot odgovorno vodenje sistema, kot sprejemanje odločitev v zahtevnih razmerah ter sposobnost učinkovitega upravljanja velikih in kompletnih organizacij. To sem pri svojem dosedanjem delu tudi dokazal. In medklic, očitalo se mi je, da nimam izkušenj iz vodenja obrambnega resorja, tudi prejšnja dva ministra jih nista imela, pa nič zato. Dars je pod mojim vodenjem posloval stabilno, razvojno in uspešno. Prometni sistem je deloval pretočno in predvidljivo, medtem ko smo danes priča prometnemu kaosu in kilometrskim zastojem in to državljani občutimo vsak dan.

Kar pa zadeva očitke, ki ste jih omenjali, pa je potrebno povedati nekaj zelo jasno. Policija me policija od objave teh tendencioznih in pristranskih prispevkov na komercialni televiziji me do danes še niti ni zaslišala. Nezakonitosti niso ugotovile ne revizije ne Agencija za varstvo konkurence. Še več, višje sodišče je pravnomočno potrdilo zakonitost naših ravnanj na področju avtolet, kjer se nam je pripisovalo nekatera koruptivna in nezakonita ravnanja in to so dejstva. To so dejstva. Prepričan sem, da je bila celotna zgodba politično motivirana z namenom vplivanja na predvolilno dogajanje in javno percepcijo, kljub temu se sam ne želim ukvarjati s političnimi obračunavanji ali vračanjem v preteklost, saj so pred nami danes bolj pomembni izzivi: Slovenija potrebuje stabilno, odgovorno in učinkovito vodenje obrambnega resorja in to odgovornost sem pripravljen tudi prevzeti.

Potem je bilo vprašanje glede Dovosa in pa glede nadzora. Kar smo mi zapisali glede ukinitve Dovosa, je, da se ga ukine in prenese naloge na Direktorat za logistiko na Ministrstvu za obrambo in pri tem, da bomo zagotovili delujoč parlamentarni nadzor.

Zdaj, kakšen nadzor je bil zdaj nad Dovosom? V času pretekle vlade oziroma vlade, ki se poslavlja recimo, je cena investicij v vojašnici Edvarda Peperka narasla za skoraj 70 odstotkov - toliko o transparentnosti. Dovos je trenutno brez nadzora. V enem letu ni izpeljal omembe vrednega projekta. Dovos v osnovi ni pregleden in ne opravlja nabavnih postopkov. Nima

strokovnega nadzora, nima nadzora Računskega sodišča, nima parlamentarnega nadzora. In s tem, ko se funkcija nabav premika na Ministrstvo za obrambo, boste nadzor lahko opravljali tudi poslanci, tudi Računsko sodišče. Namen Dovosa namreč ni bila nabava oborožitve in pa vseh sistemov, ki jih Slovenska vojska potrebuje, ampak je bilo spodbujanje obrambne industrije, da bomo spodbujali obrambno industrijo, smo se pa že tudi mi zavezali.

Potem naprej pa kadrov, mislim, da je bilo kar nekaj vprašanj glede kadrovskega popolnjevanja in pa katere konkretne sistemske ukrepe bomo, bomo izpeljali. Zdaj, kot sem jaz že na začetku povedal, je, v svojem nastopu, verodostojnost Slovenske vojske pa stoji in pade tudi na ustrezno številčnem in kakovostnem kadrovskem sestavu Slovenske vojske. Zdaj, ti izzivi so bili prepoznani že zelo zgodaj in, če ste me dobro poslušali, sem pohvalil tudi nekatere poteze nekaterih mojih predhodnikov in dejal, da jih bomo nadgradili. Jaz nisem začel z obračunavanjem za nazaj. Pri tem bi izpostavil tudi nekdanjega ministra Tonina, saj so bila njegova prizadevanja glede statusa vojaka, govorimo o prostovoljnem služenju vojaškega roka v vojaških taborih, študentih, štipendijah, čeprav so bile takrat toliko kritizirane zaradi finančne nagrade in možnosti opravljanja vozniškega izpita, so bile mogoče ključne zadeve, da se je ustavilo padanje in da se je postavilo temelje, na katerem se da graditi. Tudi pretekla vlada oziroma vlada, ki se poslavlja, je, pohvalno še enkrat, s temi stvarmi nadaljevala. Manj pohvalno oziroma za sistem nekoristno pa so bili nekateri poskusi prikrajanja, ali bolje rečeno prikrajanja stanja na določene datume okrog novega leta, da so se prikrili dejanski odhodi. Jaz bi temu rekel inovativno računovodstvo. In predvsem gre za hitro povečevanje rezervne sestave z vključevanjem visokih častnikov v Slovensko vojsko.

Bi pa opozoril še na en, po moji oceni ključni element in to je določanje ciljne sestave Slovenske vojske in nalog, ki jih mora ta izvajati. Sam vidim, da smo kot država pri številu stalne sestave zaradi naravnih dejavnikov omejeni. In vedno bomo. So pa določene naloge, ki jih lahko enako učinkovito opravlja tudi rezervna sestava in je pri tem v pomoč profesionalnemu jedru, se pravi profesionalnemu delu, vendar le če je ustrezno organizirana, vodena, motivirana in pa tudi nagrajena. In ravno temu segmentu želim posvetiti več pozornosti. Zdaj, o konkretnih številkah pa o konkretnih ukrepih, o katerih ste me spraševali, v tem trenutku težko govorim. Se pa nameravam takoj po prevzemu, če bom potrjen za ministra, o tem posvetovati in prednostno pogovoriti z vrhom Slovenske vojske in strokovnjaki. Veste, na Ministrstvu za obrambo obstajajo, to se bo verjetno minister Sajovic strinjal, obstajajo številni strokovnjaki, ki lahko povedo, kaj je dobro za Slovensko vojsko. In jaz sem oseba, ki je pripravljen prisluhniti strokovnjakom, tudi tistim, ki vedo veliko več od mene, jih poslušati in se na koncu odločiti. In prepričan sem, da bomo skupaj lahko oblikovali nabor potez in pa nabor projektov, s katerimi bomo lahko povečali število tako v stalni kot v rezervni sestavi. In ko bomo imeli ta nabor pripravljen, ko bom imel tudi jaz sam veliko več podatkov, kot jih imam v tem trenutku, bom z veseljem prišel pred ta cenjeni odbor in jih tudi predstavil.

Potem je glede, je bilo vprašanje glede vsebine, vsebine v šole, kaj konkretno se bo uvajalo v osnovnih šolah, ko govorimo o vključevanju in nadgradnji vsebin varnostne in državljanske odpornosti. Jaz sem prej konkretno naštel, ne, dejal sem, da je treba premisliti o načinu seznanjanja mladih z varnostnimi in državljanskimi vsebinami ali, če želite, z obrambnim sistemom in v osnovi obrambe, pa tudi s področjem domoljubja, civilne zaščite, prve pomoči, hibridnih kibernetskih groženj ter odgovornega ravnanja v krizah. Vam pa lahko že sedaj zagotovim, da to ne bo projekt Ministrstva za obrambo, ampak bomo zagotovo sodelovali z ministrstvom za izobraževanje pa še s kom, s pristojnimi strokovnjaki, da bomo lahko opredelili, kaj je najbolje, kaj je najbolje tako za naše mlade, za naše otroke kot tudi za družbo in državo kot celoto. Verjetno se pa zavedate, da ni, verjetno se pa, pardon, strinjate, da verjetno ni nobene škode, če se že mladi ljudje seznanjajo s temi veščinami in s temi področji, ki sem jih, ki sem jih prav prej omenil.

Vprašanje je bilo, kaj bom naredil na področju izboljšanja statusa prostovoljcev. V tem času, ko se je moje ime pojavilo kot eno izmed možnih kandidatov za ministra za obrambo, so se name obrnili številni prostovoljni gasilci, pripadniki drugih reševalnih služb, nenazadnje bil sem tudi na Bogatajevih dnevih v Novi Gorici, ki so mi našteli številne probleme, s katerimi se srečujejo. Veliko od teh je normativne narave in je potrebno spremeniti samo kakšen člen v kakšnem pravilniku, jim je treba olajšati določene zadeve. In zato sem sam dejal, da bom, da bo ena mojih prvih zadev, ki se jo bom lotil kot minister, da se bom sestal s pripadniki sil zaščite in reševanja, jih prisluhnil, jim prisluhnil in jih vprašal: kaj vas teži, kaj lahko jaz kot minister oziroma kaj lahko kot ministrstvo ali vlada še storimo, da bo vaše delo lažje, boljše in učinkovitejše? In na podlagi teh predlogov bomo potem oblikovali nabor ukrepov, ki jih bomo, ki jih bomo lahko izpeljali, da bo, da bo tem prostovoljcem še bolje. Naštevali ste, kaj vse je bilo narejeno v času tega mandata. Absolutno. Prav je tako. Pohvalno. Jaz bi pa želel, da če imajo ti prostovoljci, ki za nas tvegajo življenja, če imajo še kakršnekoli težave pri opravljanju svojega dela, da nam to povedo. In mi smo dolžni, da jim zadeve olajšamo in jim prisluhnemo. V tem, v tem kontekstu gre tudi vprašanje ali bo za gorsko reševalno službo pripravljen poseben zakon. Jaz nimam podatkov v tem trenutku pa informacij, zakaj bi moral biti, kaj bi bila vsebina tega zakona. Če me bodo predstavniki gorske reševalne službe s tem seznanili in me prepričali, da bi bil poseben zakon za njih veliko boljši, da bi lahko s tem veliko bolje delovali, potem sem pripravljen prisluhniti tudi temu, predvsem pa me zanima, kaj bi bilo, kaj bi bilo konkretno bolje, če bi imeli poseben zakon.

Potem smo imeli vprašanje glede višine, višine, oziroma je bilo dogovorjeno glede višine obrambnih izdatkov. Zdaj v moji, bom rekel, dolgoletni karieri v državni upravi sem videl že kar nekaj diplomatske korespondence. Se pa ne spomnim, da bi videl tako neposredno in nediplomatsko diplomatsko pismo. Ta nas opozarja na neko ponavljajoče napačno poročanje na ravni, na ravni generalnega sekretarja Nata, kjer verjamem, da je bilo že prej na nižjih ravneh opozorjeno, da samo Slovenija ne uporablja metodologije, ki je bila skupno sprejeta, in načrtno mešamo jabolka in hruške. Zdaj, neodstopanja od tega napačnega poročanja, vztrajanja pri tem, kljub opozorilom, ki smo jih prejemali, bistveno zmanjšuje kredibilnost Slovenije. In to je največji problem, kredibilnost Slovenije pada. Nečesa nismo dosegli in naredili, zraven pa smo še zavajali in od tega nismo odstopili, dokler ni odreagiral vrh zavezništva, kar je nerazumljivo. Zdaj, vsi drugi so vedeli, kaj so jabolka pa kaj so hruške, vključno s Hrvati, Črnogorci, Makedonci in se niso igrali s poročanjem. Verjamem, da imajo tudi oni veliko infrastrukturnih predlogov in želja, ki bi jih lahko vključili pa napihnili obrambne izdatke, pa tega zaradi ohranjanja svoje kredibilnosti v tako pomembni organizaciji niso storili. Moj prvi korak bo povrnitev verodostojnost slovenskih izkazov in priprava načrta, kako bomo izpolnili minimalne skupne sprejete zaveze. In te zaveze ne izhajajo iz, kako je bilo rečeno, daddyja oziroma od daddyja, ampak te zaveze je sprejel takratni predsednik Vlade Republike Slovenije v Haagu. Žalosti pa me, da se vprašanje obrambe, zaščite Slovenske vojske in našega članstva v Natu izrablja za neke notranjepolitične zadeve.

To, potem smo Dovos, smo povedali. Aha, pa še prevetritev OVS in premik iz MORS, iz upravnega dela na Slovensko vojsko. Jaz tega nisem rekel. Jaz sem rekel, da je problem, ki sem ga tudi sam zaznal, ko sem služboval ne samo v kabinetu ministra, ampak tudi Obveščevalno varnostni službi, da obveščevalne informacije, ki jih obveščevalna varnostna služba po svoji presoji pošlje generalštabu Slovenske vojske, ne pridejo vedno tudi do drugih ljudi, ki bi jih lahko uporabili, in da je treba narediti boljše in tesnejše sodelovanje tako med G2 ali pa J2, če želite, na eni strani, kot tudi med, med Obveščevalno-varnostno službo in da morata to dihati kot en

sistem v tem smislu. Ne govorim o premiku, ne govorim o kakršnih koli spremembah nadzora, še vedno bo Knovs tisti, ki bo nadziral delo Obveščevalno varnostne službe.

Zdaj upam, da sem si zapisal vse.