Hvala lepa predsednik za besedo.

Lep pozdrav kandidatu za ministra, pa zelo podpiram njegovo stališče, ki ga je povedal na začetku, da je naša obramba in varnost stvar vseh nas skupaj, da to ni nekaj ne levo ne desno, ampak dejansko v službi nas vseh, v službi naše

domovine in jaz seveda tudi pričakujem, da bomo vsi skupaj delovali v tej smeri, tako kot smo tudi v prejšnjem mandatu državnega zbora.

Ampak, če grem pa na konkretna vprašanja, ne za nazaj, samo za naprej bi kaj vprašal, ministra glede na to kar je povedal, pa glede na tisto kar imajo zapisano v koalicijski pogodbi, pa mogoče tam, kjer je začel tukaj pri predstavitvi, čisto na začetku z deležem BDP za obrambo. V prejšnjem mandatu se je po desetletju ali več delež BDP za obrambo končno začel povečevati, ampak mi smo nenazadnje potem sami določili tukaj v državnem zboru, za koliko bomo to povečali, kolikor to pač nam našemu obrambnemu in varnostnemu sistemu najbolj ustreza in odločeno je bilo za 3 odstotke. Zdaj pa, če majčkeno sem, se pošalim, če pa dedi reče 5 odstotkov, ali bomo morali res poslušati to, kar ded reče? Ker če potem ded reče, 10 odstotkov, bomo pa šli kar na 10 odstotkov. Zavedam se naših zavez v Natu in Bruslju, ampak mi smo včasih znali reči ne tudi Beogradu, da smo se potem odločili tako, kot je nam najbolj ustrezalo in mislim, da tukaj tudi se moramo mi odločiti, koliko, kakšen odstotek BDP ustreza našim razmeram, naši obrambnim in varnostnim sistemom. Tako da, samo toliko o BDP. Saj smo ga mi tudi povečevali, ampak v neki, kakor smo mi mislili, v neki razumni meri, ne pa kar za neko pretiravanje ne glede na to, kakšne so bile to želje iz tujine, koliko moramo mi povečati BDP, pa seveda, potem kupiti še njihove proizvode - tudi to so bile želje iz tujine.

Seveda stalnica Slovenske vojske so kadrovske težave. Pa tudi povem ministru, takoj, jaz sem bil dobrih, slabih 15 let zaposlen v Slovenski vojski z rezervo, obvezno in pogodbeno, pa gre to nekih 25, 30 let in ja, kad so težave, ampak jaz bi vam položil na srce, še največje težave so pa odnosi med kadri. In tukaj govorimo in o izobrazbi kadrov in o odnosih med kadrom, o tem, kako se, tako da jaz mislim, da je bolj seveda je pomemben priliv novega kadra, posebej mladega kadra v vojsko, saj to smo tudi delali na tem, s tabori za mlade, s štipendijami, ampak tukaj je treba dosti graditi tudi na odnosu med kadri, ker tu so res, verjemite, pa bova mogoče kdaj drugič, tu so zelo velike težave.

Zdaj, moram vam tudi to povedati, ta delež podčastnikov, častnikov in vojakov za neko profesionalno poklicno vojsko niti ni tako čuden ali nenavaden. Ker nenazadnje mi imamo zdaj tukaj profesionalno vojsko, nimamo tiste naborniške vojske, kjer je bil pač en častnik na 30, 50 vojakov, tukaj je zdaj majčkeno drugače in jaz mislim, razen, da je preveliko število teh višjih činov, polkovnikov in podpolkovnikov, manjka poročnikov, da to niti ni taka težava, bolj bi jaz rekel, da je treba delati, da moramo pridobiti čim več nižjih činov. In žal, Slovenska vojska, kakršna je, toliko enot ima, žal rabi tudi toliko

poveljstev. Bom samo omenil en konkreten primer iz moje prakse. Mene so pa pač poslali v enoto, ki je imela 120 ljudi, pa bi morala imeti štiri častnike pa ni imela niti enega. Ker dejansko sploh pri poklicni vojski, pa tudi pri vseh ostalih pač, saj najprej se potem dobi, dobi častnike - nenazadnje, častniki usposabljajo vojake, potem se pa dela na pridobivanju vojakov. Tako da, tukaj bi dal čisto konkretno vprašanje, tudi jaz, ker ste omenili, da boste probali povečati število vojakov. Bi res rad vedel na kakšen način. In bom se navezal tudi na prejšnja vprašanja.

ali bo to mogoče celo z neko obliko obveznega služenja vojaškega roka. Ker samo to, če govorimo samo o vojakih v poklicni vojski, kot je bilo rečeno. Glejte, nekdo, ki se odloči, da vstopi v vojsko, ne vem, pri 22, 25 letih, najbrž ne pričakuje, da bo 30 let samo vojak, ne. Bo hotel narediti neko kariero, bo hotel biti, mogel podčastnik, če bo naredil univerzitetno izobrazbo, bo mogoče hotel biti tudi, tudi častnik na koncu, ne, saj pravim, zato je to, zato je to razmerje v poklicni vojski malo drugače. Če bomo uvedli pa tiste strateške rezerve, druge načine rezerve, poklic, obvezno služenje vojaškega roka. Bodo pa to seveda druga, bo pa to razmerje treba narediti tudi drugače. Tako da, saj to je bilo konkretno vprašanje, na kak način bi zagotovili samo navadne vojake, da jih bo več.

Zdaj, oklepna vozila, ki je bila tudi, ki so bila tudi omenjena. Ni samo srednja bataljonska skupina, ki jo moramo vzpostaviti, tudi izvidniški bataljon je, ki ga bo treba vzpostaviti. In saj ste že rekli, ne, mi imamo še vedno te zaveze Natu, ki so stare več kot 20 let in vprašanje je, ali se ne bi z Natom dogovorili za kake druge možne rešitve. Ne samo na bojišču v Ukrajini, tudi zdaj v Izraelu, se je videlo zdaj v zadnjih parih letih, da je vloga oklepnih enot in nekih oklepnih bojnih vozil čisto drugačna. Saj ste govorili tudi o vozilih brez posadke, ampak zaenkrat smo mi še vedno obvezani na vozila s posadkami. Ali bojo to osem krat osem ali bodo to še zaenkrat tudi osem krat osem, ampak ali se, skratka, no, konkretno vprašanje, ali bomo vztrajali na nabavi kolesnikov 8 krat 8? In zakaj ste napisali v koalicijsko pogodbo, da je to treba narediti do leta 2031. Mislim, dostikrat je bilo očitano zakaj se toliko časa zavlačuje z vzpostavitvijo srednje bataljonske skupine pa izvidniškega bataljona.

Še eno vprašanje, no še eno, dve vprašanji, eno je o slovenski obrambni industriji. Tudi to, izgradnja slovenske obrambne industrije je v zadnjih štirih letih potekala zelo pospešeno. Tam v 90 letih je bilo to področje obrambne, varnostne industrije pri nas zelo zanemarjeno. No, praktično lahko povemo, da nismo bili sposobni narediti niti enega naboja, niti ene ročne bombe in podjetja v grozdu obrambne industrije so se zelo povečala v zadnjih parih letih, iz 40 na iz 40 na več kot sto. In nenazadnje tudi Dovos je bil narejen čisto nič zaradi kdaj drugega kot zaradi razvoja in zaščite slovenske obrambne industrije pred morebitnimi tujimi prevzemi.

Zdaj, jaz ne vem, zakaj bi bilo dobro to, Dovos ukiniti, uničiti, ker tako kot Slovenska vojska, meni se tudi Dovos ni zdel ne lev ne desen, nenazadnje, zdaj je, zdaj je predsednik Dovosa, Matej Miklavčič, prejšnji, prejšnji predsednik Armasa iz Slovenj Gradca. Skratka, človek čisti, čisto iz gospodarstva, čisti strokovnjak na svojem področju in tako da jaz bi rekel, da, da je nespametno zdaj ta Dovos ukinjati. Ne vem, me zanima, kakšno je vaše mnenje? Saj če je to državna, državno podjetje, ja saj ga bodo potem itak država, lahko ga boste potem tudi nadzorovali kolikor ga boste hoteli.

In no, še zadnja zadeva. Premestitev

Obveščevalno varnostne službe izpod Ministrstva za obrambo pod Slovensko vojsko. Zdaj mimogrede, saj vojska ima svojo obveščevalno službo, G2 sektor od generalštaba, tako da vojsko, lastno obveščevalno službo ima. Tako da tukaj je tudi mogoče malo nerazumljivo zakaj bi potem še cel Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo dajali pod okvirje Slovenske vojske, ker se tukaj postavlja eno težko vprašanje: kdo bo potem nadzoroval to Obveščevalno varnostno službo? Ker obveščevalno varnostna služba do zdaj seveda je bila pod nadzorom, ne parlamentarnega Odbora za obrambo, ampak vse ostale, je bila pod nadzorom Komisije za nadzor Obveščevalno varnostnih služb in zdaj, če damo to pod Slovensko vojsko, kar se seveda jaz niti slučajno ne strinjam, ali imamo odgovor na to, kdo bo potem obveščevalno službo, če bo pot v okviru Slovenske vojske, kdo jo bo potem nadzoroval? Ali bomo imeli potem, ko v kakšnih južnoameriških diktaturah vojaško obveščevalno službo, ki bo popolnoma brez nadzora?

Tako da, hvala lepa, zaenkrat.