Hvala kolegici Kozlovič.

Naprej gremo. Dušan Stojanovič.

Dušan Stojanovič (PS Svoboda): Hvala, predsednica.

Kolegica magistrica Kozlovič je zelo široko odprla današnje zaslišanje. Hvala lepa tudi kandidatu za uvodno predstavitev.

Jaz bi bil v prvem krogu bolj konkreten.

In sicer se bo moje vprašanje nanašalo na organizacijo urgence nujne, medicinske pomoči, še posebej na, bi rekel, dislociranih območjih v regijah, ki so odmaknjene od središč kakršna je tudi Koroška.

Urgentni centri, sistem nujne medicinske pomoči so danes pod vse večjim pritiskom, tako kadrovskim kot tudi logističnim. Tudi finančnim nenazadnje in pa predvsem tudi nedostopnost osebnih zdravnikov, pomanjkljivo organizirana. Neka akutna oskrba v rednem delovnem času, potem vodi v zatekanje ljudi na urgence. Neenakomerno delujejo, potem te dežurne službe, eni so bolj obremenjeni, drugi manj. Zato se mi zdi, da smo lahko zadovoljni, da smo v preteklem mandatu vendarle uspeli na tem področju narediti nekaj konkretnih korakov za dobrobit pacientov, in sicer v smislu reorganizacije nujne medicinske pomoči. Vzpostavili smo nekaj satelitskih urgentnih centrov. Uvajal se je tudi srečevalni sistem. Vozil urgentnega zdravnika, uvedene so bile spodbude za zdravnike, motivacije, tudi za specializacije, za diplomirane zdravstvenike, za zdravnike družinske medicine. Izhodišča smo sprejeli tudi za centralno upravljanje nujne medicinske pomoči na nivoju države preko Zavoda Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč. To so, mislim, kar neki resni ukrepi. Začeli smo tudi že z aktivnostmi za uvajanje helikopterske medicinske pomoči, o čemer bom nekoliko več v nadaljevanju. Tudi kupili dva oziroma naročili dva namenska helikopterja. In začeli z Načrti urejanja baz. Pa še vedno še vedno obstajajo pa seveda odprta ključna vprašanja. Dispečerska služba, ta še vedno ne pokriva celotne države. Urgentni centri so preobremenjeni, sistem nujne medicinske pomoči je preveč razdrobljen. Standardi tudi niso povsod enaki se pravi, kar se tiče opremljenosti, kar se tiče usposobljenosti, kar se tiče odzivnosti, o kateri ste tudi vi govorili. Ta odzivnost je sploh problematična v bolj odmaknjenih območjih. Pa imate to seveda tudi zapisano v vašem programu za urejanje tega področja, zato bi si želel pač slišati vaše mnenje o tem, ali boste nadaljevali po tej že nekako zastavljeni strokovno začrtani poti vzpostavitve tega enotnega državnega upravljanja nujne medicinske pomoči, vključno tudi z ustanovitvijo oziroma operacionalizacijo tega zavoda za nujno medicinsko pomoč tudi s celovito vključitvijo dispečerske službe zdravstva, ureditvijo mreže ekip zdravnikov in tako dalje in nadaljnjim razvojem satelitskih urgentnih centrov, kot so bili že zastavljeni?

Ne zanima me torej načelno to vsi vemo, da je pač te urgentne centre potrebno razbremeniti in izboljšati njihovo dostopnost, zanima pa nas - mislim da delim to s kolegicami in kolegi Odbora za zdravstvo -, katere konkretne ukrepe boste izvedli, v kakšnih rokih? In nas res zanima, kako vidite prihodnjo vlogo urgentnih centrov, da ti ne bodo več predvsem, kot sem že prej dejal, nadomestna rešitev za pomanjkanje družinskih ali pa kakšnih drugih zdravnikov in seveda, da ne bodo rešitev za tiste druge sistemske težave, ki jih imamo v zdravstvu, še posebej tudi ob izrazito velikih težavah kadrovske narave na področju urgentne medicine, na področju družinske medicine?

Potem težava, ki se pojavlja kar marsikje je tudi zagotavljanje specialistov družinske medicine v teh urgentnih centrih torej, dogovori nekje delujejo, nekje ne delujejo. Kako boste to sistemsko uredili, tako da bodo pač morali storitve urgentne medicine izvajati vsi, ki bodo vključeni v ta sistem dežurstev,

da ne bo prihajalo do neenakomerne obremenitve zdravnikov, kot se dogaja zdaj. In pa, da bo, in pa da bo to potem, da bo tudi ta služba, kot sem že prej dejal, dispečerska služba, dejansko delovala po celotni državi. Zdaj, Koroška ima neko specifiko pri nujni medicinski pomoči in se pravzaprav srečujemo kar z veliko izzivi, vsaj zdravniki, tako da bom vesel tudi, če boste se poglobili v to.

Zdaj pa, kar se tiče helikopterske nujne medicinske pomoči, s tem zaključujem, pa me res zanima ali jo vidite kot ločen sistem, morda skozi neko javno-zasebno partnerstvo ali morda kot nek koncesijski model, ali kot integriran in javno voden in enotno opravljen del nujne medicinske pomoči, kar se mi zdi, da je bilo predvideno v izhodiščih za zavod NMP, o katerem sem govoril, pa tudi, pa tudi usklajeno z letalskim oddelkom zdravstva oziroma oddelkom za letalsko dejavnost zdravstva. Po vašem mnenju koliko baz za helikoptersko nujno medicinsko pomoč bi potrebovali v Sloveniji? Stroka govori o treh, najmanj eni, ki bi delovala 24 ur na dan, vse dni v tednu. To je smiselno nasloviti že kar zdaj v začetku, kje bi bile te baze, kako bi jih vzpostavili, skratka kako bi zagotovili kadre, opremo in financiranje te operativne pripravljenosti teh ekip. Pa seveda bi želel slišati danes neko zavezo, da reorganizacija nujne medicinske pomoči ne bo pomenila zmanjševanja dostopnosti na terenu, ampak da bo sledila ciljem izboljšav, da bodo sistem, da bo sistem enotnejši, hitrejši, bolj učinkovit in pa bolj strokovno voden, se pravi, da bo, da bodo, da mu bodo, da ga bo, da ga bodo deležni pravzaprav vsi prebivalke in prebivalci Slovenije, da bodo deležni primerljive obravnave.

Hvala.