Hvala, gospod predsednik za besedo. Jaz bi sicer tukaj bi dodala, da konkretno ta odbor je bila seja prekinjena po 3 urah, ker vsi razpravljavci niso prišli na vrsto. Nadaljevali smo pa ob prvem možnem terminu, ko je bila dvorana prosta. Tako ura ni bila naključno določena, niti zanalašč tako pozna ura, ampak smo samo nadaljevali prekinjeno sejo, zato, da so lahko vsi, ki so želeli, prišli do besede. Počakali smo popolnoma do konca, nekateri so se prijavili tudi večkrat, medtem pa magistra Sajovica na nadaljevanje seje ni bilo. Tako tudi ni slišal odgovora kandidata za ministra, ki mu pa je namenil kar nekaj časa za odgovor. V bistvu smo se veselili nadaljevanja. Tako da jaz v bistvu tega očitka o nekem omejevanju časa ne razumem. Če pa že odpiramo to temo pa menim, da moramo odpreti tudi temo o načinu komunikacije na teh odborih. Namreč, pojavlja se ena in ista težava, ki jo bomo morali prej ali slej nasloviti, ker v skladu s Poslovnikom, bom rekla, neke žalitve, neprenehne žalitve iz samo ene strani postajajo moteče za vodenje sej in se ne moremo nekako sploh posvetiti vsebini. Zdaj, jaz sem vesela, da je to nadaljevanje seje, ki je potekalo ob prvi možni priliki. Torej, mi smo zasedli naša mesta minuto za tem, ko je končal Odbor za zdravstvo s svojim delom, torej takoj za tem, je potekala seja, bom rekla, zelo vljudno, konstruktivno, na koncu smo se drug drugemu tudi zahvalili, tudi iz vaše stranke so poslanci izrazili posebno in izrecno zahvalo zato, da so lahko prišli do besede in povedali vse, kar so želeli. Tako da jaz mislim, da imamo tukaj en drug problem, magister Sajovic, na katerega sem vas želela izven te javne seje opozoriti. Mislim, da nisem bila slišana. Pa če se bo tako nadaljevalo, bomo morali še kak drug postopek sprožiti v zvezi s tem. Ker neki, bom rekla, nenehni izpadi, žaljivke, ponavljanje nekih, bom rekla, laži, ki so naperjene točno določeno smer, postajajo preveč moteči. Hvala.