Spoštovana predsednica Odbora za kulturo, cenjene poslanke, cenjeni poslanci oziroma članice in člani Odbora za kulturo!

V veliko čast in seveda odgovornost

mi je, da se danes predstavim tukaj pred vami, predvsem pa, da seveda predstavim program dela za kulturo kot bi ga nekako izvajali v prihodnjem štiriletnem mandatu. Zbrali smo se torej na Odboru za kulturo v imenu kulture in verjamem absolutno, da seveda ravno zato, ker vsak od nas drugače pa vendarle srčno deluje in razmišlja o kulturi in na kulturen način. Ravno poudarjanje te drugačnosti in različnosti govori o tem, kaj kultura pravzaprav je. Kultura je tista, ki omogoča človeku in posamezniku izražanje njegove individualne domišljije, razmišljanja, občutenj in hkrati je tista sila, ki vso to skupnost individumov povezuje v neko širšo etnično, jezikovno, pa tudi narodno in državotvorno skupnost. In v tem najširšem pomenu besede poudarjam, v tem najširšem pomenu besede je potrebno razumeti kulturo, ne moremo je razumeti kot tako, ki jo ima lahko v lasti ali leva ali desna politična opcija. Kulturo imamo ali pa je nimamo sleherni med nami, in kultura je tista, ki, kot sem poudarila, je pravzaprav duhovna srž vsake skupnosti. Kultura tudi ne more biti in delovanje Ministrstva za kulturo osredinjeno in osredotočeno zgolj na razdeljevanje denarja, ampak je vloga in pomen Ministrstva za kulturo to, da tako razumevanje kulture, kulture kot zmožnosti posameznika, da svoje individualne želje, potrebe, spoznanja in razmišljanja zmore izraziti drugemu na lep, dober, prijazen ali kakršenkoli drugačen način in na tak način z njim vzpostaviti odnose. Ministrstvo za kulturo je torej tisto, ki mora biti v družbi v zgled tega, kako kultivirati medsebojne odnose na vsej ravni našega delovanja, na ravni našega medsebojnega komuniciranja, na ravni naših vrednot, na ravni spoštovanja človeškega dostojanstva in seveda tudi spodbujati ustvarjalnost slehernega med nami. Na tak način sem v preteklih štirih desetletjih tako rekoč že skorajda tudi sama vedno delovala na področju kulture in pravzaprav da, če dovolite na kratko, bi prešla ta polja kulture, v katerih sem se doslej udejstvovala, da boste lahko lažje presojali seveda o strokovnosti.

Moja pot in delovanje v kulturi se je začela na področju novinarstva kot tudi literarna, gledališka kritičarka, nadaljevala sem jo tudi kot prevajalka, urednica, kot tista, ki predavam na področju kulture in seveda sem prešla vse oblike deležnikov tako rekoč v svoji življenjski karieri od statusa, torej samostojne ustvarjalke na področju kulture, do delovanja v zasebnem sektorju, delovanja v NVO, jih torej v društvu in tudi nazadnje, kot ste najbrž vsi vejo, tudi seznanjeni, sem opravljala funkcijo državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo. V tem obdobju sem temeljito spoznala celoten okvir področij, ki jih Ministrstvo za kulturo pokriva, hkrati pa je bilo seveda to obdobje, ko smo delovali v izredno oteženih razmerah, to je obdobje seveda covida, pandemije, virusne pandemije, hkrati pa tudi obdobje predsedovanja Slovenije Svetu Evrope, obdobje ko smo morali pripravljati načrt za okrevanje in odpornost, pa novo kohezijsko

perspektivo, nacionalni program za kulturo, resolucijo za jezikovno politiko, ko je bilo potrebno pripraviti Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah in implementaciji evropske direktive. Ustanovili smo Muzej slovenske osamosvojitve, začeli številne investicije, od Arhiva Republike Slovenije, Centra Rotovž, Auerspergove železarne Dvor, Pokrajinskega arhiva Maribor, enote Muralist, s prenovo Prešernove domačije Vrba. Uspeli smo v načrtu za okrevanje in odpornost doseči najvišji delež, ki ga je katerakoli država imela v odstotkih na področju kulture, torej več kot 4 procente. V tem času so številni javni zavodi imeli izredno obsežne investicijske projekte, Cankarjev dom in drugi. Prav tako pa smo uspešno začeli izvajati tudi kohezijski projekt Slovenija osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu. V tem obdobju je bila razglašena Nova Gorica za evropsko prestolnico kulture. Hkrati pa smo uspeli tudi vzpostaviti parcele za gradnjo amfiteatra v Novi Gorici, še in še bi lahko naštevali. To sta bili dve leti, ko smo uspeli doseči za kulturo rekordni proračun in seveda predvsem pa zagotoviti obstoj kulture v covidnih pandemičnih razmerah, kar je bilo še posebej uspešno v primerjavi z vsemi drugimi državami, ki so bistveno pozneje odpirale svoje kulturne prireditve in ustanove.

Poseben poudarek bi dala v tem obdobju na predsedovanje Slovenije Svetu Evrope in številne kulturne prireditve, ki smo jih v tem obdobju izvedli gotovo z vrhuncem, ki je bil na Blejskem otoku, torej z uprizoritvijo baleta Povodni mož v koreografiji Edwarda Cluga, s katerim se je predsedovanje tudi začelo.

Zakaj sem si nekoliko več časa vzela za predstavitev vseh teh takratnih dosežkov Ministrstva za kulturo pod vodstvom ministra doktorja Vaska Simonitija? Ker želim izpostaviti, da če je bilo v prav posebnih pandemičnih razmerah narejeno tako izredno veliko, si upamo trditi, da seveda smo dolžni in se bomo trudili, da bomo v štiriletnem mandatu naredili še bistveno, bistveno več.

Kakšni pa so načrti za ta štiriletni mandat, je delno razvidno seveda iz koalicijske pogodbe, v kateri tudi za področje kulture. Vendarle pa, če mi dovolite, na začetku bi poudarila tiste temeljne cilje, ki jih bomo na področju kulture zasledovali. To so okrepiti vlogo kulture in njenega pomena v družbi. Kultura naj se spet vzpostavi kot povezovalna, združevalna sila v javnem življenju, kar je bila skozi dolga stoletja slovenskega naroda in tudi v času našega osamosvajanja. V tem smislu pa je seveda treba utrjevati slovensko narodno identiteto, tudi domoljubno in državotvorno zavest, družbeno etiko, dialog, medsebojno spoštovanje.

Nadalje si bomo prizadevali za zagotavljanje kulturnega pluralizma, to, kar sem uvodoma poudarila, spoštovanje individualnosti, kar pravzaprav je izraz, zakaj je človek izstopi iz tega svojega naravnega zadovoljevanja potreb k želji po kulturnem izražanju, torej po izražanju svojih individualnih moči, ustvarjalne moči, bomo torej v tem duhu zagotavljali kulturni pluralizem, svobodo izražanja in enake možnosti za ustvarjanje.

Poseben poudarek bo

na skrbi za slovenski jezik. V tem smislu želimo po zgledu Hrvaške pripraviti poseben zakon o slovenskem jeziku, ki bi nadomestil zelo ozko orientiran Zakon o javni rabi slovenščine oziroma slovenskega jezika, hkrati pa seveda zagotavljati prisotnost, jezikovno, slovenskega jezika tudi na celotnem področju enotnega slovenskega kulturnega prostora, torej tudi med Slovenkami in Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Prav to razumevanje kulture, ki se ne sme končati na mejah naše države Slovenije, je tudi ena od, je tudi eden od ciljev delovanja na področju kulture v prihodnjem štiriletnem mandatu, torej pripravljati razpise na način, da bodo lahko maksimalno pri tem sodelovali tudi Slovenci, ki živijo zunaj naših državnih meja.

V okviru poudarjanja raznolikosti je potrebno izpostaviti tudi skrb za ohranjanje in razvijanje kulturne identitete avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti in drugih pripadnikov narodnih etničnih skupin. Posebej pomembno se nam v tem obdobju zdi medresorsko povezovanje kulture tako z gospodarstvom kot seveda tudi s šolstvom. Tukaj je nekaj perečih problemov, ki so odprti že kar nekaj časa in se še vedno niso rešili, kot recimo oskrbovanje šolskih knjižnic in podobno.

V okviru kulturne vzgoje je treba zagotoviti posebno pozornost mladim generacijam in v tem duhu tudi predlagamo, da se, ker se je to že izkazalo za uspešno v tako imenovanih proticovidnih ukrepih PKP, predlagali uvedbo posebnega bona za mlade po 18. letu starosti, ki bi na tak način ga lahko uporabili za kulturne dejavnosti, torej tako imenovani kulturni bon.

Smo v času, ko se seveda soočamo z izjemno, z izjemnim izzivom umetne inteligence. Zato je poleg poudarjanja digitalizacije, ki je zlasti na področju kulture, mora prežemati čisto vsa polja kulturnega delovanja, torej tako javni sektor kot tudi zasebni in hkrati seveda vse deležnike od javnih zavodov do predstavnikov ljubiteljske kulture, torej društev, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture. Da ta digitalizacija res celovito zaobjame vso pestrost dejavnosti na področju kulture, bomo poleg tega poudarjanja digitalizacije poskušali izrazito se osredotočiti tudi na vprašanje avtorskih pravic in umetne inteligence, kar bo še prav poseben izziv.

Pri tem je na področju digitalizacije potrebno pregledati izvajanje projekta e-kultura, ki je bil načrtovan v načrtu za okrevanje in odpornost in ki naj bi zajemal digitalizacijo gradiva za čisto vsa različna področja kulturnega udejstvovanja. Torej od književne dejavnosti, uprizoritvenih umetnosti, AV in filmske umetnosti do glasbenega sektorja in vseh drugih oblik delovanja.

Vsebinsko bo podal poseben poudarek na zaščiti in promociji slovenske kulturne dediščine. Namreč, pri tem rada poudarim, da še ni nihče izmed nas videl drevesa, ki bi lahko raslo brez korenin, če mu jih posekamo. In naša kulturna dediščina je taka, so take korenine našega naroda, naše narodne zavesti, naše slovenske kulture, zato jo je potrebno obravnavati prav posebno senzibiliteto. Tu je, bo posebna pozornost posvečena tudi arhitekturni krajini,

arhitekturi in odnosu do naše kulturne dediščine, do naše krajine, oblikovanja prostora in podobno, tako da bomo tudi na tem področju pripravljali posebno strategijo. Na področju, v polje same kulturne dediščine spadajo seveda tudi muzeji v okviru Direktorata na Ministrstvu za kulturo in zdi se nam prav poseben poudarek, da se v letu, ko praznujemo 35-letnico naše samostojnosti, vzpostavi muzej slovenske osamosvojitve. Nadalje bomo na področju kulturne dediščine poseben poudarek posvetili tudi obnavljanju kulturne dediščine na lokalni ravni, ne zgolj tiste, ki je v lasti Ministrstva za kulturo, tako da tu načrtujemo okrepljene razpise za obnovo vse sakralne dediščine in tudi vse ostale dediščine, ki jo Slovenija tako dragoceno premore.

Poseben poudarek bo tudi na Ministrstvu za kulturo posvečen decentralizaciji slovenskega kulturnega prostora, kar sem mestoma že nakazala s tem poudarkom za skrb za lokalno kulturno dediščino. Prav tako tudi seveda za ljubiteljsko dejavnost, ki jo moramo vključiti v vse oblike, v vse oblike delovanja, torej tako digitalizacije, skrbi za njeno prostorsko da ima ustrezne prostore za svoje delovanje, kot seveda tudi za pripravo vseh materialov in drugega gradiva, ki ga pri svojem delu potrebujejo. Tako da v tem pogledu bo posebna pozornost posvečena tudi njim. Na posebni, na lokalni ravni pa bo posebna pozornost za to posvečena tudi izgradnji in obnovi kulturnih domov, saj mora kultura imeti v 21. stoletju ustrezno infrastrukturo, če želi resnično delovati in dosegati seveda tudi vključenost občinstva, ne glede na teritorialno lego, določenega in na prostor kjer pač seveda to občinstvo v naši Republiki Sloveniji prebiva.

Seveda posebno pozornost in posebno skrb so tudi, je področje medijev, Ministrstvo za kulturo ima poseben direktorat za medije. Preveriti je treba..., v načrtu je novelacija zakona o RTV, prav tako pa posebna revizija preiskovanja oziroma pregleda, pravilni izraz pregleda transparentnosti lastništva medijev in zagotavljanje učinkovitega sankcioniranja kršiteljev, saj se izrazito zavzemamo za pluralnost medijske krajine, za svobodo izražanja državljanov, državljanov in za seveda to, da imajo dovolj širok prostor za zagotavljanje te svobode izražanja.

Na področju financiranja kulture je seveda potrebno pregledati in opraviti prvotno primopredajo na Ministrstvu za kulturo, vsekakor pa si bomo prizadevali, ker pade v ta mandat tudi priprava nove kohezijske perspektive, torej novega črpanja načrta za črpanje evropskih sredstev, da bodo ta za področje kulture čim bolj zaobjela vsa področja kulturnega delovanja, in da bodo seveda čim obsežnejša. Za zagotavljanje posebnih sredstev za kulturo pa načrtujemo

tudi posodobitev zakonodaje z davčnimi olajšavami za vlaganje v kulturo. Na področju kulturne zakonodaje načrtujemo celovito prenovo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in kot sem že omenila, pripravo Zakona o slovenskem jeziku. Prav tako pa prenovo zakonodaje, ki ureja avdiovizualno ustvarjanje in okrepitev financiranja z uvedbo izven proračunskih virov. Posebej bi želela izpostaviti in poudariti, da bomo posvetili posebno pozornost seveda tudi vsem drugim oblikam kulturnega delovanja, da seveda to predstavitev ne more zaobjeti vse pestrosti kulturnega izražanja, ki ga na slovenskem prostoru premoremo. Torej, od slovenskega jezika, knjige in založništva, ki zaradi pojava umetne inteligence potrebuje prav posebno pozornost, saj izrazito založnikom pada prodaja tiskanih knjig. In bo tu potrebno nekaj ukrepati. Potem knjižnične dejavnosti, kjer bi posebej izpostavili problem zastopanosti in dostopnosti najnovejših knjig v šolskih knjižnicah. Tu bo potrebno medresorsko udejstvovanje. Na področju glasbenih umetnosti, že omenjeno prava Zujka, na področju vizualnih umetnosti okrepitev likovne kritike, enoten portal in galerij, vzpostavitev enotnega portala galerij, razstavišč in pa seveda večjega števila razstavišč in tudi plačevanja razstavnin. Področje arhitekture in oblikovanja, ki sem ga že izpostavila. Na področju filma in filmske umetnosti pa seveda izrazito podpora tudi je vzpostavitev enotnega skupnega avdiovizualnega centra, potem pa tudi vzpostavitev take zakonodajne podlage, ki bo omogočala prevajanje v raznih platform v slovenski jezik in zagotavljanje prevodnosti v slovenskem jeziku. Ker trenutno, kot vemo, pretočni giganti nimajo sedeža v Sloveniji, zanje ne veljajo slovenske medijske kvote tudi o obveznem deležu evropskih del in obvezni rabi slovenščine. In to je na vsak način potrebno spremeniti.

Za razvoj filmske industrije bo poudarek na povezavi kulture in gospodarskih dejavnosti, na filmu kot turističnem produktu in promocijskem kanalu države in vzpostavitev Slovenije kot enega centralnih filmskih, kot ene od centralnih filmskih snemalnih lokacij. Naloga politike je na področju filma in avdiovizualne produkcije, da oblikuje sistem, ki bo podpiral ustvarjalnost in hkrati omogočal razvoj močne in konkurenčne avdio vizualne politike.

Na področju medijev želimo, nekoliko sem že poudarila, zagotoviti medijsko pluralnost in pravico do obveščenosti. Zagotoviti transparentnost financiranja medijev, transparentnost lastništva medijev, manjšo vlogo države pri financiranju medijev in seveda temeljno vodilo je zaščita, svoboda izražanja.

Morda bi se na tem mestu dotaknila zgolj in samo še investicij, ki so prednostno predvidene na področju kulture. Že v času prejšnjega mandata, torej v času 2020-2022 je bil, so bile investicije še prav posebej uspešne. Pri tem je smo že takrat uredili OPN za izgradnjo južnega trakta Arhiva Republike Slovenije.

Absolutno, pa seveda prioritetno reševanje Drame in, Ljubljana, in nekaterih drugih perečih tematik.

Toliko morda zaenkrat in seveda sem na voljo za vprašanje.