Govor

Mateja Ribič
2. nujna seja
2. 6. 2026

Hvala lepa za vsa ta vprašanja. Najprej bi se dotaknila to, kar ste tudi vi navedli čisto na začetku, in sicer različna cena za stanovalce, ki živijo v domu. Eni so sprejeti. Eni so bili privedeni že v sistem dolgotrajne oskrbe, drugi so sprejeti po zakonu o socialnem varstvu. Absolutno bo to moja prioriteta in to je zadeva, ki jo je potrebno rešiti v čim krajšem možnem času, da plačujejo enako in pa urediti je treba tudi zadeve za nazaj.

Potem spraševali ste se o mojih dosedanjih kompetencah na tem področju. Zdaj, kakor sem povedala že v predstavitvi, sem devet let delovala tudi sama v domu starejših občanov, sedem let sem bila direktorica samega doma. Sem pa na začetku, ko smo prevzeli ministrovanje z Janezom Ciglerjem Kraljem, bila tudi jaz tista, ki sem bila odgovorna za domove za starejše, tako da vedno sem sodelovala skupaj z domovi, s skupnostjo, tudi glede ukrepov, ki so bili vzpostavljeni v času covida. Tako da bi želela tu odgovoriti tudi na tisto vaše vprašanje, ali bi ukrepe spreminjala ali ne. Zdaj, če bi se še enkrat vse tako zgodilo, kakor se je in s tistim znanjem, ki smo ga takrat imeli, bi sprejeli točno takšne ukrepe, ki smo jih sprejeli. Vsi so bili predebatirani z direktorji domov za starejše, vsi smo se lovili, nobeden ni poznal tega virusa, nismo vedeli, kaj nas čaka jutri in vse ukrepe smo sprejemali v najboljši veri, da so najboljši za stanovalce. Tako da ne, ne bi jih spreminjala, nobenih.

Glede enakih možnosti, pač to ni izpuščeno samo iz imena, ampak sektor za enake možnosti na ministrstvu še vedno obstaja. Sem pa tudi bila tudi jaz že prej tudi zadolžena tudi za ta sektor za enake možnosti.

Glede koncesij, ja podeljenih jih je bilo. Res je tudi to, da so nerealizirane. Je pa glavni razlog, kakor sem se jaz pogovarjala tudi z izvajalci, tudi ti, ki so prejeli koncesije, je v kadrovskem primanjkljaju.

Vidimo, da tudi v domovih, ki so javni domovi, da kadra ni in da imajo kar veliko praznih postelj. In razlog je ravno v tem, da ne morejo zagotavljati ustrezne oskrbe za vse tiste stanovalce oziroma potencialne stanovalce, ki čakajo na to, da bi bili v dom sprejeti. Tako da ni bila, ne bi to ocenila, kot je bila pomanjkljivost podeljevanja koncesij, ampak da so koncesije nerealizirane oziroma so se mogoče določene tudi vrnile v tem, da koncesionarji predvsem niso uspeli zagotoviti ustreznega kadra, ki bi lahko na ustrezen način nudili oskrbo stanovalcem.

Ali bomo nadaljevali z dolgotrajno oskrbo? Vsekakor. Z dolgotrajno oskrbo se bo nadaljevalo. Tudi glede deinstitucionalizacije sem jaz pozitivno naravnana na to. Je pa potrebna postopna deinstitucionalizacija, se pravi, ne vse naenkrat, ampak res postopoma. Pri tem pa moramo biti zelo pozorni na to, da noben stanovalec oziroma oseba, ki je v institucionalnem varstvu, s tem, ko bo šla živeti kam drugam, v drugo skupnost oziroma v manjše skupnosti, ne bo na slabšem in da ji bodo storitve nudene najmanj v takšnem obsegu, kot jih imajo sedaj. Se pravi, to je tisto osnovno načelo, ki ga moramo tukaj zasledovati.

Sem tudi zelo velik podpornik glede tega, da osebe ostanejo čim dlje v domačem okolju, To sem se vedno tudi trudila, tudi kot direktorica doma starejših občanov smo probali osebam čim dlje, čim dlje nuditi storitev pomoč na domu.

Da so na ta način lahko ostali v domačem okolju in da niso rabili iti v institucijo. Ker menim, da vsak človek se najbolje, skoraj vsak človek se najbolje počuti doma, in če ima doma možnosti, da lahko živi s pomočjo, ki jih nudi ali država ali občina, potem ja, je interes, da takšne osebe čim dlje kakovostno živijo v svojem domačem okolju. Glede demografske politike sem tudi že na začetku omenila, da je to, mora biti stvar vseh, stvar celotne družbe in tudi stvar skoraj vseh ministrstev. Samo na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve tega izziva ne bomo mogli rešiti, ampak se bodo morala to vključiti v vsa ministrstva, tako glede stanovanjske politike, tako glede izobraževanja, zdravstva, glede trg dela, se pravi, da bodo tudi mladi vedeli, da imajo neko zaposlitev in neko predvidljivost za prihodnost.

Glede pokojninske reforme bi pa povedala, da jaz sem tudi jaz zelo veliko sodelovala v mojem času na ministrstvu kot državna sekretarka, ki sem pokrivala to področje smo izdelovali načrt za okrevanje in odpornost, je pa zdaj to področje, ki ni več na tem ministrstvu, ampak se je preselilo na ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, se je pokojnine so pravica iz dela in to ni socialna pravica. Tako da, je to vprašanje za kandidata, ki je že opravil zaslišanje.