Predsedujoči, hvala za besedo in lep pozdrav!

Lepo pozdravljeni tudi vsi ostali poslanke, poslanci in tudi ostali prisotni v tej dvorani!

Najprej bi se želela zahvaliti, da mi je bila sploh dana možnost, da sem danes tukaj pred vami kot kandidatka za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve. Bi najprej tudi povedala par besed o meni. In sicer prihajam iz Novega mesta, sem univerzitetna diplomirana pravnica s 25-letnimi delovnimi izkušnjami in s 15-letnimi delovnimi izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih.

Delovala sem večji del oziroma skoraj celo moje 25-letno obdobjev javnem sektorju, na različnih področjih, od najožje državne uprave eno leto, v sodstvu, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje skoraj pet let, tako da mi je poznan tudi ta sistem. Bila sem devet let v domu starejših občanov, od tega sedem let kot direktorica. Delovala sem tudi dve leti in pol na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot državna sekretarka. Nato pa sem zdaj zadnji dve leti in pol, opravljam delo v lekarniški dejavnosti.

Ministrstvo poznam oziroma kot sem omenila, sem delovala na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sedaj je določeno delovno področje in sicer vse kar se tiče trga dela in delovnih razmerij šlo iz tega ministrstva na Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ostale zadeve so pa v bistvu enake, kakršne so bile prej, s tem, da se je zdaj še bolj poudarila sama demografija in ne samo družinska politika.

Na tem ministrstvu se mi zdi najbolj pomembno in tisto, kar je tudi pomembno za ljudi, je dolgotrajna oskrba. In sicer, veliko se je v zadnjem času govorilo o tem, da stanovalci plačujejo za enake oziroma podobne storitve različno ceno. Razlog je v tem, da so stanovalci, ki so bili prevedeni, pravočasno prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe, plačujejo storitve po dolgotrajni oskrbi, kar prinaša bistveno nižje položnice. Vsi ostali stanovalci oziroma skoraj vsi pa so od 1. 12. 2005, 2025, bili sprejeti v domove starejše na podlagi Zakona o socialnem varstvu, kar pomeni bistveno višje položnice kakor za vse tiste, ki so bili sprejeti, so bili prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe.

Zavedam se, da je to področje, ki ga je potrebno urediti v čim krajšem možnem času in sicer za nazaj, se pravi vse od

1. 12. 2025 in potem vse od takrat, ko so bili stanovalci sprejeti v domove, ker bomo le tako lahko izenačili, da stanovalci, ki potrebujejo enake storitve in tudi prejemajo enake storitve, živijo oziroma stanujejo v enakih ali primerljivih sobah, da bodo plačevali isto ceno. Na področju dolgotrajne oskrbe se potem tudi, je bil že sprejet zakon, ki še ni začel veljati, da vsi upokojenci ne plačujejo prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tukaj bi želela poudariti, ker je tudi prišlo že nekaj vprašanj, da kljub temu, da prispevka za dolgotrajno oskrbo ne bodo plačevali, do pravic še vedno so vsi upravičeni, da ne bi tukaj prišlo do kakšnega napačnega razumevanja, da če ne plačujejo, nimajo potem pravic do dolgotrajne oskrbe. Kar je potrebno tukaj narediti oziroma bi bila moja tudi ena izmed prioritet je, da je potrebno poenostaviti postopke sprejema oziroma prevedbe izdajo odločb za dolgotrajno oskrbo. Razlog v tem, da sedaj tako dolgo traja, da pride do izdaje odločbe, bi želela poudariti, da ni v tem, da na vstopnih točkah ne bi delali, da bi delali počasi, da ne bi bili za to usposobljeni, ampak je predvsem v tem, da še ni vzpostavljenega informacijskega sistema, ki bi omogočal hitrejše izdajanje odločb. In sedaj v praksi dejansko izgleda tako, da zaposleni pridobivajo vse podatke, ki so potrebni za privedbo stanovalcev in tudi glede plačila, se pravi premoženjsko stanje, katastrski dohodki, vse pridobivajo ročno. Se pravi, je potrebno čim prej vzpostaviti informacijski sistem. Izvajalec, ki je bil izbran, pri tem ni bil uspešen, pri sami implementaciji, tako da, kolikor mi je znano, je zdaj tudi postopek za prekinitev pogodbe s tem izvajalcem.

Drugo veliko področje, ki ga pokriva to ministrstvo, so socialni transferji, se pravi tudi vse pravice iz socialnih zadev. Tukaj je glavna prioriteta to, da bi zagotovili preprečevanje zlorab, in sicer to lahko naredimo s krepitvijo nadzora na samem terenu. Naše vodilo oziroma tudi moje vodilo pri ministrovanju, če bom bila za to potrjena, je to, da zdrav človek rabi delo in ne socialne pomoči in da je socialna pomoč je v bistvu za tiste, ki niso zmožni delati in ne za tiste, ki nočejo delati. In osebno zelo podpiram socialno državo in ravno preprečevanje zlorab bo doprineslo tudi do tega, da bodo vsi socialni transferji dejansko prišli do tistih, ki jih potrebujejo. Moramo se zavedati, da določene osebe resnično niso zmožne delati, ne morejo opravljati dela in tem moramo pomagati in zato mora biti ta solidarnostni sistem, se pravi, da vsi, ki lahko delamo, tudi dejansko smo delovno aktivni. Na tem področju je potrebno sprejeti določene ukrepe, da bo, da se bo vse delovno aktivne, ki so zmožni za delati, spodbujalo za to, da delo opravljajo in da na ta način tudi omogočajo, da res socialni transferji, da ne zmanjka denarja in da dejansko pridejo do tistih ljudi, ki to potrebujejo. Pri socialnih transferjih je bilo že večkrat tudi rečeno, tudi v obdobju sedanje odhajajoče Vlade, da si ne želijo gledati, da nekdo, ki pride na center za socialno delo in odda vlogo za denarno socialno pomoč, da se pripelje s svojim najnovejšim BMW-jem. In tudi naše vodilo je to, da je to pač potrebno preprečiti.

Naslednje področje je družina. Tukaj bi želela poudariti, da ima Slovenija enega najboljših sistemov starševskega varstva, to nam priznajo tudi v tujini. Vendar kljub temu, da imamo enega najboljših sistemov starševskega varstva, to še vedno nam ne pomaga dosti na našem področju demografije, ki je demografska slika zelo slaba. Se pravi, rojstev v Sloveniji je premalo, ampak se bom tega dotaknila tudi v nadaljevanju.

Glede družinske politike se zavzemam za to, da bi bila postopna uvedba brezplačnega vrtca in pa, da družina z otroki ni del socialne politike. Družinska politika se moramo zavedati, da je temelj demografskega razvoja vsake države. In moram reči, da razumem tiste starše, ki delajo, imajo otroke v vrtcu, plačujejo visoke najemnine, nimajo visokih plač, plačujejo kredite, da jim je težko in jim je težko gledati po drugi strani družine, kjer starši prejemajo denarno socialno pomoč iz kakršnih koli razlogov - imajo ravno tako dva otroka v vrtcu. In z vsemi subvencijami, ki se jih prejema, subvencioniranje vrtca, subvencioniranje najemnine, visoki otroški dodatki, dejansko na koncu meseca, ko se potegne črto, te razlike skoraj ni oziroma včasih se lahko celo zgodi, da je razlika v plus v tistih družinah, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Se pravi, razlika med plačilom za delovno aktivno prebivalstvo in med prejemanjem socialnih transferjev, kamor ni vključena samo denarna socialna pomoč, ampak je treba tukaj prišteti tudi subvencije najemnin, subvencioniranje vrtcev, je premajhna in ni spodbudna za to, da bi se ljudje vključevali na trg dela.

Kot sem že omenila, imamo v Sloveniji, pa ne samo v Sloveniji, tudi na splošno v Evropi zelo slabo demografsko sliko. In bi na tem področju želela poudariti, da tukaj gre za sistem vrednot celotne družbe. Se pravi, potrebno je zavedanje vseh. Tukaj se ne delimo na koalicijo, opozicijo, na leve, na desne, ampak se moramo vsi zavedati, da če se nekaj na tem področju ne bo naredilo, da se bo število rojstev v državi Sloveniji povečalo, se nam tukaj kar slabo piše. To je, kot sem dejala, izziv celotnega naroda in tudi izziv, ne samo ministrstva za katerega kandidiram kot ministrstva, ampak izziv vseh ministrstev. Kajti demografija, to kakšna bo demografska slika v Republiki Sloveniji je odvisno tudi od stanovanjske politike, od samega šolstva, od zdravstva, od tega, v kakšno okolje naj bi mlada družina spravila svoje otroke. In na tem področju bi si prizadevala, da bi bilo čim manj takšnih okoliščin, da se družine ne bi odločale za otroke. Se pravi, da ne bi bile najemnine previsoke, da ne bi bili vrtci, ko plačajo položnice za vrtec, da jim potem ne ostane premalo za vse ostale zadeve. Šolstvo, da je takšno, da potem lahko mladina, otroci dobijo primerne službe, primerne zaposlitve. In tudi razne davčne olajšave, razne pač iz vidika financ olajšave, ki bi omogočale, da bi potem mladi do določenega leta imeli večjo neto plačo. Je pa tukaj tudi zelo pomembno, da imajo mladi javno spodbudo glede starševstva in da je dobro sprejeto v naši družbi, da imajo družine veliko otrok in da ni neka stigmatizacija tistih družin, ki imajo štiri, pet, mogoče šest ali celo več otrok. Zelo se zavedam, da odločanje za otroka ne more biti na silo, zato sem tudi že poudarila prej, da bi se potrudila in bi s svojo ekipo skušali uvesti take ukrepe, da bi zmanjšalo okoliščine ali pa spremenilo okoliščine, zaradi katerih se zdaj mlade družine odločajo, da otrok nimajo.

Na tem področju so, potem tudi kar precejšnja vsebina v zvezi z invalidi. Tukaj je zelo pomembno, da se skrbi za vključenost vseh invalidov v našo družbo in da imajo tudi enak dostop do vseh javnih storitev, tako invalidi, kot imamo to tudi ostale osebe. Zelo pomembno se mi na tem področju tudi zdi, da se nobenih ukrepov ne

sprejema brez invalidov, se pravi, da o invalidih nič brez njih in pa da se spodbuja tukaj tudi zaposlovanje. Veliko invalidov si želi in so tudi zmožni s preostalo delovno zmožnostjo opravljati določeno delo. In se mi zdi, da je tukaj na tem področju še neko okno, ki ga lahko izboljšamo, da tem invalidnim osebam omogočimo, da se vključujejo na trg dela ali v druge oblike opravljanja dela, seveda v skladu z njihovimi zmožnostmi. v kolikor pa te zmožnosti nimajo, je pa spet povezano s socialno državo in s socialnimi transferji, da se jim omogoči, da imajo dovolj sredstev za preživetje in da se jih ujame v to socialno mrežo. To so na kratko vsebine, ki sodijo pod Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, katerega kandidatka za ministrico sem.

Bi na tem mestu tudi zaključila s to mojo kratko predstavitvijo in bi raje dala možnost vam, da me še povprašate o zadevah, ki se vam zdijo pomembne in ki si želite odgovore in bodo odvisni od tega, ali se me danes potrdi. Hvala lepa.