Najlepša hvala, spoštovane poslanke in poslanci,

najprej najlepša hvala za sklic in vašo prisotnost na tej zgodnji jutranji uri. Pa vendar sta točki, ki sta pred vami izjemno politično pomembni in je pomembno, da jih ta cenjeni odbor tudi obravnava.

Pred vami sta osnutka skupnega stališča Evropske unije za odprtje pogajalskega sklopa ena za Ukrajino in Moldavijo. Kot je predsednica že rekla, ker sta si vsebinsko oziroma procesno podobna, smo predlagali tudi skupno predstavitev za obe dve državi. S strani ministrstva vam bom predstavila predvsem splošno stanje v pogajalskih pogajanjih, v pristopnih pogajanjih z Ukrajino in Moldavijo ter pa kot sem že rekla, skupno stališče EU za odprtje pogajalskega sklopa ena, gre za temeljne prvine oziroma fundamentals za obe državi.

Ukrajina, Moldavija smo že večkrat govorili. Predsednik in odborom sta prošnjo za članstvo v EU vložili neposredno po začetku ruske agresije na Ukrajino leta 2022. Tudi status kandidatke sta prejeli že junija 2022, pogajalski proces pa pričeli s sklicem prve medvladne konference junija 2024, na kateri sta potrdili celoten pogajalski okvir. Obe državi sta septembra 2025 uspešno zaključili pregled skladnosti zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Do sedaj je bilo zaradi madžarskega zadržka do nadaljevanja pristopnih pogajanj z odprtjem sklopa ena z Ukrajino in posledično tudi Moldavijo je ta formalni pogajalski proces vse v bistvu od januarja 2025 za obe dve državi zastal. Priprava vsebinskih podlag za siceršnje odprtje sklopa ena pa smo z uskladitvijo Evropske komisije nadaljevali na neformalni tehnični ravni. Šlo je za tako imenovani frand loading, ki smo ga tudi ministri in državni sekretarji za evropske zadeve potrdili na našem zasedanju Sveta za splošne zadeve v Lvivu, ki smo ga obiskali lani. Evropska komisija sedaj ugotavlja, da sta obe dve državi izpolnili vse pogoje za odprtje sklopa ena kot tudi za vseh preostalih sklopov. Mogoče dodam tukaj, Madžarska zaenkrat še uradno ohranja političen zadržek glede nadaljevanja pogajalskega procesa, predvsem zaradi vprašanja pravic madžarske manjšine v Ukrajini. Trenutno pa, kot lahko razberete tudi iz medijev, potekajo intenzivni bilateralni pogovori, predvsem glede 11 točk, ki so osrednje zahteve Madžarske. Tukaj gre predvsem za uporabo madžarskega jezika v šolskem sistemu in v javnem življenju. V primeru dogovora, na katerega tudi mi upamo, in rezultat teh pogovorov bo ukrajinska dopolnitev tako imenovanega akcijskega načrta za varstvo manjšin, bo odbor stalnih predstavnikov v prihodnjih dneh, v petek, že formalno obravnaval vse postopke za odprtje pogajalskega sklopa ena za Ukrajino in Moldavijo, s ciljem seveda organizacije medvladne konference z obema državama 15. junija v Luksemburgu.

Svet je doslej poleg teh vsebinskih podlag za odprtje sklopa ena opravil, kot sem že rekla, tehnično obravnavo in sprejel že preliminarne osnutke skupnih stališč, kot tudi, tako za prvi sklop kot tudi za vse ostale sklope. In na ta način sta v bistvu obe dve državi že prejeli neformalno zaključna merila za zaprtje sklopov, na podlagi katerih lahko nadaljujeta s sprejemanjem evropske zakonodaje in potrebnih reform. Formalno odprtje preostalih sklopov. Upamo in si želimo, da bi sledilo julija.

Glede, kot sem že rekla, napovedi o odpravi madžarskega zadržka pri postopnih pogajanjih z Ukrajino ciprsko predsedstvo načrtuje izvedbo medvladne konference za obe dve državi 15. junija, ob robu naslednjega zasedanja sveta za splošne zadeve. Pogoj za to pa je seveda formalno sprejetje tega skupnega stališča.

Pojasnim še nekaj časovnice glede postopkov, ki bodo sledili. Kot sem že rekla, 15. 6. medvladna konferenca. Pred tem pa mora vse doslej neformalno sprejete korake potrditi tudi odbor stalnih predstavnikov, ki bo to, se opravičujem, ki bo to storil že v petek 3. 6., zato takšna časovnica in se še enkrat zahvaljujem za vašo kooperativnost. Po potrditvi bo predvidoma

4. 6. objavljen osnutek skupnega stališča Evropske unije, ki bo identičen temu preliminarnemu, ki ga v bistvu danes obravnavamo. Političen dogovor o osnutku je predviden na zasedanju odbora že 5. junija in formalna potrditev na zasedanju med 10. in 12. junijem zato, da lahko ulovimo časovnico 15. junija. Pogajanja. v sklopu temeljnih pravil prvin, tako imenovanih fundamentals, se v pristopnem procesu, kot veste, začnejo prva in zaključijo zadnja, s čimer se reforme na področju temeljnih demokratičnih standardov in varstva človekovih pravic postavljajo res v ospredje pogajalskega procesa v Evropski uniji. Napredek na področju temeljnih prvin določa, bi rekla, hitrost celotnega procesa in je upoštevan pri odpiranju in zapiranju vseh nadaljnjih sklopov in poglavij. Osnutek skupnega stališča Evropske unije, ki je pred vami ugotavlja, da sta Ukrajina in Moldavija delno usklajeni s pravnim redom Evropske unije in ob tem določa vmesna merila v okviru sklopa s poudarkom na področju pravosodja, boja proti korupciji, varstva temeljnih pravic, organiziranega kriminala, migracij med drugim. Ukrajina in Moldavija se s tem zavezujeta, da bosta do pristopa k Evropski uniji v celoti uskladili pravni red s svojo zakonodajo, s pravnim redom Evropske unije, in da bosta tudi odpravili vse preostale pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri pregledu zakonodaje. Slovensko stališče je, da podpiramo osnutek skupnega stališča Evropske unije za odprtje pogajalskega sklopa 1 za Ukrajino in Moldavijo. Slovenija ob enem podpira tudi odprtje vseh preostalih pogajalskih sklopov z obema državama, ker obe državi izkazujeta visoko stopnjo politične zavezanosti in velik reformni napredek v procesu približevanja Evropske unije navkljub, kot vemo, izredno zahtevnim okoliščinam.

Dodam še, da Slovenija zagovarja ključno vlogo reform na področju vladavine prava, boja proti korupciji in demokratičnih standardov v okviru teh pristopnih pogajanj in seveda spodbuja obe državi k pospešenemu sprejemanju in učinkovitem izvajanju reform na teh področjih. Kot ponovimo, vedno pri teh širitvenih razpravah, zavzemamo se za enakovredno obravnavo vseh kandidatk v širitvenem procesu in poudarjamo, da je za polnopravno članstvo v Evropski uniji potrebno izpolnjevanje vseh meril in kriterijev. Slovenija si s konkretnimi predlogi, kot je recimo uporaba kvalificirane večine pri določenih vmesnih korakih širitvenega procesa seveda prizadeva tudi za pospešitev širitvenega procesa in krepitev predvsem njegove kredibilnosti, predvidljivosti in učinkovitosti. Upam, da sem pojasnila vsa morebitna vprašanja, v kolikor pa so, pa sem seveda na voljo.

Hvala lepa.