Ura je 10 in predlagam, da začnemo našo 2. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Tako da spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo vas pozdravljam.

Obveščam vas, da me je gospod Matjaž Han obvestil, da je zadržan. In imam eno pooblastilo, in sicer gospa Tamara Vonta nadomešča gospoda Klemena Boštjančiča.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red današnje komisije in ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je takšen, kakršnega ste sprejeli, tudi določen za današnjo sejo. Želim povedati, da je bila ta seja najprej sklicana za sredo, 17. 6. 2026, pa sem potem po prošnji gospoda Lotriča, ki je bil zadržan, to sejo prestavila na danes - tako da veste še, kaj so razlogi.

Prehajamo na 1. in tudi edino točko dnevnega reda, to je Sum nezakonitega financiranja stranke FOKUS Marka Lotriča.

Poslanska skupina Svoboda je 5. junija 2026 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Svoboda tudi s predlogi sklepov, gradivo pa je, kot je običajno, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, s sklicem seje.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni gospod Andrej Klemenc kot predstavnik Poslanske skupine Svoboda, ki je zahtevala sklic te nujne seje; gospod Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta in predsednik stranke FOKUS Marka Lotriča; doktor Monika Kirbiš Rojs, danes v funkciji generalne stranke FOKUS Marka Lotriča; Računsko sodišče Republike Slovenije in Komisija za preprečevanje korupcije. In vse vabljene in prisotne seveda prav lepo pozdravljam.

Tudi današnjo razpravo bomo opravili tako, da bo najprej predstavnik Poslanske skupine Svoboda gospod Klemenc predstavil zahtevo za sklic nujne seje. Potem bodo besedo dobili gostje in nato sledi razprava članic in članov.

Tako da, gospod Andrej Klemenc, dajem vam besedo za predstavitev.

Andrej Klemenc (PS Svoboda): Hvala lepa, hvala lepa za besedo.

Danes tu ne bomo razpravljali o političnih simpatijah in o tem ali sta komu stranka FOKUS in njen predsednik všeč ali ne. Pogovarjali se bomo o tem, ali je bil Državni svet Republike Slovenije pod vodstvom Marka Lotriča morda uporabljen kot institucionalno, organizacijsko in finančno zaledje za delovanje njegove politične stranke. Seja je potrebna zato, ker se je v javnosti in v medijih nabralo precej konkretnih indicev, medijskih razkritij ter dovolj vprašanj, na katera doslej ni bilo verodostojnih odgovorov, da je nujno, da zadevo preverijo pristojne institucije.

Marko Lotrič je hkrati predsednik državnega sveta in predsednik parlamentarne oziroma koalicijske stranke FOKUS. Državni svet je v ustavi opredeljen kot predstavniško telo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, njegov smisel pa je tudi v tem, da deluje kot korektiv Državnega zbora in da je odmaknjen od neposrednih strankarskih interesov. Kako naj predsednik organa, ki lahko izreka odložilni veto in podaja mnenja o zakonih, hkrati vodi politično stranko, ki je del koalicije, ki te zakone soustvarja in podpira? A ne gre tukaj za očiten konflikt interesov? Ustavni pravnik Ciril Ribičič je to dvojno vlogo opisal, da to ni greh, da prav lepo pa tudi ni, ne, ob tem pa opozoril, da je takšno hkratno opravljanje funkcij lahko tvegano in da bo nosilec teh funkcij stalno pod drobnogledom.

Ena taka priložnost je danes. Profesor doktor Saša Zagorc pa opozarja, da je sicer zakonska ureditev nezdružljivosti ohlapna, vendar je z vidika načela delitve oblasti vloga državnega sveta vendarle korektivna do večine v državnem zboru, zato je tak položaj lahko predmet resne razprave o politični odgovornosti in ustrezni vlogi Državnega sveta. Tudi iz samega državnega sveta so prišla določena opozorila. Tako je recimo svetnik Štrukelj opozoril, da je zelo verjetno, da zakonski predlogi desnosredinske koalicije v državnem svetu ne bodo več deležni resne kritične presoje ter posebej poudaril, da je že doslej povsem nepregledno, kdaj Marko Lotrič govori kot član koalicije in kdaj kot predsednik državnega sveta. Štrukelj trdi, da ima, zaradi tega dvojnega statusa velik del javnosti državni svet že zdaj za institucijo, ki je sploh več ne jemlje resno. Državna svetnica Jasmina Opec poudarja, da so svetniki avtonomni in da bodo znali presoditi, kateri zakoni so dobri in kateri, a že sama potreba po takšnem zagovoru kaže, da je legitimnost institucije pod pritiskom. Druga raven problema je, da ni več jasno, kdaj Marko Lotrič nastopa kot predsednik stranke FOKUS in kdaj je kot predsednik državnega sveta, to ni več zgolj teoretična dilema. V prispevku RTV Slovenija je Marko Lotrič javno zagovarjal interventni zakon kot predsednik FOKUS-a, čeprav je hkrati predsednik državnega sveta, torej organa, ki bi moral do takšnih zakonov nastopati kot institucionalni korektiv, ne kot njihov politični promotor. Ko se politična in institucionalna funkcija tako prepletata, nastane resen sum, da se tudi institucionalni viri, javni denar in storitve, ki jih plačuje državni svet, lahko prelivajo v korist stranke FOKUS in to je tema današnje seje.

Zdaj imamo več, nekaj naštel, nekaj konkretnih primerov, ki so pač različnih tipov. V letnem poročilu FOKUS-a je kot strankin dogodek navedena aprilska okrogla miza v Slovenski Bistrici o gospodarstvu in obrtništvu, ki jo je vodila Monika Kirbiš Rojs, sodeloval je pa tudi Marko Lotrič. Toda mediji trdijo, da je šlo v resnici za dogodek, ki ga je skupaj z občino Slovenska Bistrica organiziral državni svet in ne stranka FOKUS. Tudi stroškov tega dogodka na bistriškem gradu iz javno dostopnih virov ni mogoče ugotoviti, jasno pa je, da ga je stranka FOKUS prikazala kot svojega, ne da bi bilo razvidno, da ga je tudi plačala. Podoben primer razprava o izzivih in priložnostih gospodarstva v Šentjerneju novembra 2025, ki jo je FOKUS v svojem poročilu predstavil kot svoj dogodek, čeprav je v resnici organiziral lokalni kulturni center, s katerim upravlja javno podjetje v lasti občine. Tu gre za zelo konkretna vprašanja: kdo je plačal organizacijo teh dogodkov, zakaj jih je stranka prijavila kot svoje in zakaj teh stroškov ni v njenih poročilih? Naslednji sklop so primeri, ko obstaja sum, da so bila nekatera podjetja plačana iz proračuna državnega sveta, čeprav je bil vsaj del njihovega dejanskega učinka politično koristen predvsem za FOKUS oziroma za politični projekt Marka Lotriča, preden je bil FOKUS pač ustanovljen. En tak lep primer je pogodba z agencijo Mediana, ki jo je Državni svet podpisal novembra 2024, vrednost je bila 28000 evrov, in sicer za raziskavo razvojnih potreb v regijah v podporo projektu pokrajin. Državni svet je takih raziskav do takrat ni naročil, poleg tega pa je bilo takrat jasno, da pokrajin v mandatu tedanje sestave državnega zbora sploh ne bo. Zanimivo je, da je časovno sovpadanje enega drugega dogodka namreč le nekaj dni po sklenitvi pogodbe z državnim svetom je ta agencija začela meriti podporo bodoči Lotričevi stranki ne da bi javnosti razkrila, da hkrati dela za institucijo, ki jo vodi gospod Lotrič. Podoben sum se pojavlja pri skupini Moji mediji. Dokumenti navajajo, da je Državni svet v jeseni 24 v tej skupini plačeval približno 40000 evrov letno za medijsko podporo in promocijo. Lotrič pa je na njihovi televiziji Ideja pred volitvami dvakrat gostoval polurni oddaji. Obstaja sum, da je te piar nastope dejansko plačal državni svet. Sumita skupina Moji mediji po Erarju 30. aprila,

Državnega sveta prejela 9540 evrov za medijske aktivnosti in koordinacijo regionalnih aktivnosti hkrati pa je državnemu svetu izstavila račune za posvete po 3900 evrov, čeprav je imel državni svet za praktično enak namen sklenjeno pogodbo z STA. Obstajajo še nekatere druge zanimive pogodbe z zunanjimi sodelavci, recimo Media / nerazumljivo/ je prejel 18000 evrov za storitev, ki je na fakturi navedena kot analiza. Druga zanimiva zadeva je pa, da je Zavod Pet medija Smežica prejel 16000 evrov za posodobitev seznama časopisov. Zdaj jaz ne vem, kako lahko stane posodobitev nekega seznama 16000 evrov si sploh ne znam predstavljati? Poleg tega nesno poročal, da je gospod Lotrič sredi novembra 2024 z Mirom Petkom podpisal 25000 evrov vredno pogodbo, pri čemer naj bi Petek večino dela opravil že v nekaj tednih. Ko vse skupaj pogledamo, se postavlja vprašanje ali je Državni svet v resnici naročal storitve, potrebne za svoje delo ali pa je del tega komunikacijskega, promocijskega in medijskega aparata služil za politično krepitev stranke FOKUS? Naslednji sklop takih problematičnih zadev zadeva primere, kjer bi morali biti stroški ali prispevki jasno razvidni iz finančnih poročil stranke pa niso. FOKUS je namreč imel v letu 2025 za nekaj več kot 4000 evrov prihodkov in manj kot 500 evrov odhodkov ob tem pa izvaja ustanovitveni kongres, srečanja, razprave, predvolilne aktivnosti. In to meni res ni jasno, kako to narediti s 500 evri? To odpira vprašanje, kdo je to dejansko financiral? / nerazumljivo/ navaja, da naj bi del aktivnosti ob ustanovitvenem kongresu na Brdu pri Kranju osebno plačala Marku Lotriču / nerazumljivo/, vendar ti zneski niso bili prikazani kot donacija stranke kot bi po logiki in finančni prilivi morali biti. Enako velja, potem še za neko srečanje oziroma srečanja v Selcih pri Škofji Loki, kjer pač so v FOKUS-u pojasnili, da sta računa prav tako plačala / nerazumljivo/. In tudi tu se pojavlja isto vprašanje, zakaj teh prispevkov ni transparentno navedenih v finančnih poročilih stranke? Če je posameznik namesto stranke plačeval strankine stroške, potem to ni nepomembno malenkost, ampak prispevek oziroma donacija, ki mora biti pravilno evidentirana. Če ni bila, imamo problem z zakonitostjo financiranja stranke. Iz razpoložljive dokumentacije torej izhajajo določeni sumi, da nekaterih strankinih dogodkov ni financirala ne stranka ne donatorji, ampak druga društva, javni zavodi ali institucije, kar je za politične stranke nedopustno. Recimo pri dogodku v Slovenski Bistrici je bil organizator dejansko državni svet skupaj z občino, pri dogodku v Šentjernej pa lokalni kulturni center oziroma javno podjetje v lasti občine. Medtem ko je stranka v FOKUS oba dogodka prikazala kot svoja v svojih poročilih. Pri srečanjih v / nerazumljivo/ je dodatna okoliščine še to, da ima na istem naslovu sedež Športno društvo Selca, predsednik društva pa je hkrati član izvršilnega odbora FOKUS-a, vendar ni bilo mogoče jasno dobiti odgovora, kdo je račune dejansko plačeval. Takšno prerivanje stroškov med stranko, funkcionarji, društvi, lokalnimi zavodi, državnim svetom ustvarja nepreglednost, ki jo zakonodaja o financiranju političnih strank ne dovoljuje. V interesu vseh vpletenih, predvsem pa v interesu integritete Državnega sveta kot institucije, pa tudi v interesu gospoda Lotriča je, da se te zadeve razčistijo. Državni svet naj bi bil prostor strokovnosti, pluralnosti interesov in institucionalne distance do neposrednih strankarskih ciljev. Če se ustvari vtis, da je postal logistična in finančna podpora politični stranki svojega predsednika, je škoda narejena ne le za eno politično kariero, ampak za zaupanje v celotno institucijo. Zato danes na tej seji ne predlagamo političnega obračuna, ampak preverbo v obliki revizije pravilnosti in smotrnosti delovanja Državnega sveta, revizije pravilnosti poslovanja stranke FOKUS ter postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije zaradi suma korupcije in kršitve integritete. Če je bilo vse zakonito, transparentno in gospodarno,

bo to pokazala neodvisna revizija, če ni bilo, pa je prav, da to ugotovijo pristojne institucije, ne pa da ostanemo pri medijskih indicih, političnih namigih in zabrisani meji med javno funkcijo in strankarskim interesom. Danes na tej seji ne branimo le pravil financiranja političnih strank, danes branimo integriteto Državnega sveta, javnih financ in zaupanje v institucije države.

Hvala, predajam besedo nazaj predsednici.