Hvala za besedo, gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila v okviru svojih pristojnosti in dala pisno mnenje, ki ga bom malo bolj podrobneje predstavila glede na to, da je bilo danes objavljeno.

Prva pripomba se je nanašala na število državnih sekretarjev, kajti predlog zakona v primerjavi z veljavno ureditvijo povečuje njihovo število še na petih ministrstvih. Gre že za tretji odstop od sistemske ureditve v zakonu o državni upravi, ki je ločil politični in strokovni del ministrstev in je določil največ dva državna sekretarja na posameznem ministrstvu. Politični del ministrstva namreč predstavljajo minister in državni sekretarji, medtem ko so jasno profilirani politični funkcionarji, medtem ko strokovni del predstavljajo generalni direktorji direktoratov. Če zakonodajalec ocenjuje, da je takšen koncept veljavnega zakona o državni upravi presežen, ga seveda lahko spremeni, vendar na celovit način, ki bo veljal za vsa ministrstva. Ne pa da se z novelami vedno znova dela nove izjeme, delno tudi iz razlogov, ki ne sledijo uveljavljenemu konceptu.

Potem smo pa dali pripombe še k prehodnim in končnim določbam, kjer se določata noveli dveh zakonov, ki urejata ukrepe po poplavah in plazovih v avgustu 2023. Z novelama se naloge vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih prenašajo na Službo za obnovo po poplavah in plazovih, ki je notranja organizacijska enota ministrstva, Ministrstva za okolje in prostor. Te naloge ostajajo enake. To pomeni, da se bistveno spremeni status te službe, zato smo s pravno sistemskega vidika opozorili, da je treba ponovno preučiti vse določbe o predlaganih novelah, ki določajo naloge službe, v mnenju pa smo izpostavili nekatere določbe teh zakonov, ki se izkazujejo kot najbolj sporne. Amandmaja k

19. in 20. členu sledita našim pripombam. To je pa toliko od mene, hvala.