Hvala za besedo, gospod predsednik.

Zdaj, tukaj je bilo izrečenih kar nekaj neresnic, pa začnimo na začetku. Namreč, predsednik Veterinarske zbornice je to izjavo podal v svojem lastnem, osebnem imenu. Namreč, ni dobil soglasja upravnega odbora zbornice za to izjavo, niti soglasja članov Veterinarske zbornice za to izjavo. Torej, naš predsednik zbornice je sicer lastnik večje gospodarske družbe, ki upravlja z veterinarsko dejavnostjo. In njemu je obstoječa ureditev v korist, torej ta obstoječa ureditev gre v korist večjih monopolnih družb, ki ne dopuščajo torej konkurence na trgu.

Gremo naprej, naslednja trditev, da se tole gre nekaj na hitro. Tukaj imam zapisnik zbora komisije za male živali 14. maja 2025, ki se ga je udeležil predsednik Veterinarske zbornice in predsednik sekcije veterinarjev praktikov z identično vsebino, kot je v predlogu zakona, Torej, več kot leto dni traja že ta razprava na strokovnem nivoju, jaz sem bila tudi še pred tem udeležena na upravnem odboru, še leto dni prej, torej vsaj dve leti že traja ta razprava. Res pa je, da nihče ni imel, bom rekla, neke volje, da karkoli spremeni. Pa poglejmo, zakaj. Saj bom počakala, gospa Sukič, da slišite. Torej, v veterinarski medicini imamo več koncesij. Tole, ki ste jo vi omenjala je druga koncesija, in sicer obstaja še koncesija, ki se financira iz proračunskih sredstev. Ta koncesija pa nadzira torej te kužne bolezni, ki ste jih vi omenili. Torej v tej drugi koncesiji je tudi stalna pripravljenost. To koncesijo pa imajo te večje ambulante, kot jo ima naš predsednik zbornice. In kaj se dogaja? To so te večje ambulante, zaposlujejo 20 do 50 ljudi. In pazite, zdaj prejemajo sredstva iz proračuna za svoje delovanje, tudi za stalno pripravljenost jo prejemajo, za primer izbruha kužnih bolezni prejemajo sredstva za nadzor nad kužnimi boleznimi, za nadzor nad zaščito živali in tudi za to, da so 24 ur na dan na voljo kmetom. Medtem ko te manjše ambulante, ki nimajo te velike koncesije, to pa je zdaj, pazite, druga koncesija, ki se ne financira iz proračuna. Po kateri država nalaga manjšim ambulantam stalno pripravljenost, ki je ne plača. Gremo zdaj še enkrat. To koncesijo, stalna pripravljenost, država plača, te ne plača. Ali razumemo zdaj tole? To postavlja veterinarske ambulante, manjše, te ambulante v neenakopraven položaj na trgu.

In gremo še naprej, omenila ste vi Veterinarsko fakulteto. Predlog zakona z ničemer ne spreminja, položaj veterinarske fakultete, pa bi ga morda moral. Namreč, veterinarska klinika na veterinarski fakulteti je sto procentno financirana iz zasebnih sredstev, plače prejemajo iz zasebnih sredstev, vsa oprema iz zasebnih sredstev. Deluje pa na trgu tržno in tako konkurira zasebnim podjetjem. Z ničemer se ta zakon ne dotika veterinarske fakultete, z ničemer ne razbija javne veterinarske službe, ker ta ostaja v celoti aktivna preko te druge koncesije, ki je financirana iz proračuna. Ta koncesija se razpiše na deset let in je namenjena tem velikim veterinarskim subjektom. In kaj se zgodi, če mi tega ne uredimo zdaj? Morda nimate vi hišnega ljubljenčka, ki bi ga ponoči peljali na urgenco, imate, pa veste, koliko stane, če peljete vašega psa, recimo, več 100 evrov daste, če ne več tisoč? Zakaj? Ker je trg zaprt. In to povzroča direktno škodo zaščiti živali. Mi moramo sprostiti ta trg za te manjše zasebne ambulante, ki se ukvarjajo izključno z medicino psov in mačk in malih živali, torej hišnih ljubljenčkov. Sprostitev trga pomeni tudi večjo konkurenco, pomeni nižanje cen in večjo dostopnost veterinarskih storitev za lastnike hišnih živali.

Nisem še zaključila, samo sekundo še...