Ja, moram se odzvati torej na razpravo kolegice Sukič.

Zdaj, kot veste, da lahko torej državljani Evropske unije volijo v Sloveniji, gre za stališče direktive Evropske unije, kjer pač prebivalci Evropske unije lahko volijo v evropskih državah. / oglašanje iz dvorane/ In, zdaj, ste pa kontradiktorni, zdaj trdite, da sem jaz govoril na seji Državnega sveta, da so to ljudje, ki pri nas delajo, potem pa govorite, da so pa to ljudje, ki zapolnjujejo delovna mesta, za katera Slovenci nočejo delati, torej so prišli delat, ne? Jaz mislim, da noben tujec, ki je prišel v Slovenijo, torej, razen tisti, ki je pač mogoče, ne z delom, ampak da mogoče karkoli ustvarja na drug način, ne z nekim delom ali pa mogoče tisti, ki je pač prišel živet v Slovenijo po upokojitvi, pa je prišel živet v Slovenijo, ampak večinoma tujcev, ki pridejo v Slovenijo, so prišli sem delat. No, in delajo, jaz mislim, da delajo, da niso na sociali.

Zdaj, kar se tiče pripomb ZMOS in pa SOS, zdaj ZMOS, da ne upoštevamo. Torej ZMOS je dal predvsem, kar je bile pripombe na to, ker ni bilo določeno ali torej zakon predvideva, da je obvezno določanje volilnih enot ali ne. Torej, to je jasen odgovor, da ne. Potem je imel ZMOS tudi, da bodo višji stroški, torej stroški ne bodo višji, kajti do sedaj, do sedaj, torej do vaše spremembe, torej vse lokalne volitve do sedaj so potekale po tem sistemu, da je bilo znotraj krajevnih skupnosti, vaških in mestnih četrti torej več volilnih enot. Torej, stroški niso višji, ampak so taki, kot so bili do sedaj na teh lokalnih volitvah. In da torej, kot tu pač tudi piše, da izvoljeni predstavniki delujejo prostovoljno, v dobrobit skupnosti, verjamejo, da je večina, da velika večina izvoljeni posamezniki posameznikov, ki svoj prosti čas plemenitijo, namen delovanja lokalne demokracije ne favorizira zgolj ožjega naselja, v katerem prebivajo.

To ne drži. Sam sem krajevni svetnik, sem občinski svetnik in krajevna, to sem tudi opozarjal v vaši spremembi, v prejšnji, lokalne, torej te zakonodaje. Krajevna skupnost je organ, ki je operativni organ, torej to je en organ občine, kjer se krajevni svetniki ne pogovarjajo o nekih odlokih, o spremembah, kaj bodo delali, ampak se torej pogovarjajo o operativnih rešitvah. Krajevna skupnost je po navadi upravljavec pokopališča, javnih poti, in krajevni svetniki se pogovarjajo torej o tem, kje je potrebno urediti bankine, kje je potrebno kaj, ne vem, urediti kakšne brežine, prepuste in podobno. In če nekdo živi v svojem kraju, mislim, da je bolj seznanjen s tem, kar je potrebno v svojem kraju narediti, ko nekdo, ki živi v nekem krajevnem središču. Kajti jaz dvomim, da se bo predstavnik iz velikih naselij, torej, vozil po krajevni skupnosti in opazoval, kje je potrebno kaj narediti na terenu. Tudi sedaj, ko recimo, včeraj je bilo eno neurje, torej predstavnik vaške skupnosti tiste vasi najbolj ve, kaj se je v svoji vasi zgodilo.

Torej, tudi to, kar je bila pripomba ZMOS, ne drži. In pa spet, torej, ko je bil dvom, da se ponovno povzroča besedah vprašanje ali je določitev več volilnih enot v delih občin, ki obsegajo več naselij, obvezna.

Ne, ni obvezna. Torej lahko ali ne. Torej tiste občine, ki menijo, ki so imele takrat torej tudi predlog, da se to spremeni, ki torej nimajo dovolj ljudi, kandidatov za krajevne svetnike ali celo nekatere občine imajo težave s kandidati za župane, bodo pa sledile temu novemu zakonu in bodo imele v svojih krajevnih, vaških in mestni četrti torej zgolj eno volilno enoto. Tiste občine, ki pa hočejo, da imajo v svoji krajevni skupnosti torej več volilnih enot, bodo pa pač svojo zakonodajo po skrajšanem postopku, ker je to možno, ker gre prilagoditev zakonodaje, to spremenile. In mi s tem bistveno ne spreminjamo volilne zakonodaje. Torej samo nekaterim občinam omogočimo, da lahko delajo po starem, torej na takšno stanje, kot je bilo pred spremembo vašega zakona, ali pa delajo takšno kot je sedaj po tej spremembi tega zakona. Kar se pa tiče tujcev, ne, tudi Estonija je leta 2025 odpravila prebivanje, torej možnost glasovanja tujcev iz vseh držav na lokalnih volitvah, tudi kot država Evropske unije, predvsem zaradi pač invazije Rusije in strahu pred Rusi, torej na Ukrajino. In dejansko, glejte, tudi Slovenci, ki živijo 20 let ali več v Severni Makedoniji, na Kosovem, v Srbiji, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, nimajo pravice glasovati na lokalnih volitvah. In tudi državljani iz tretjih držav nimajo pravice glasovati na lokalnih volitvah ne na Hrvaškem ne v Italiji, ne v Avstriji, ne v Nemčiji, ne v Franciji ne v, ne v, torej v Latviji, ne v, ne v Grčiji in podobno. Razen v nekaterih državah pa lahko glasujejo samo tisti državljani kjer imajo, torej država članica Evropske unije sporazum z državo, torej iz tretjih držav, tistih državi pač izven Evropske unije. Torej mi ne spreminjamo nekih pravil. Kar se pa je to zgodilo leta 2002, je pa samo bilo to, da smo mi torej takrat Zakon o lokalnih volitvah usklajevali z zakonodajo Evropske unije, da damo torej možnost državljanom Evropske unije, da lahko torej po tej direktivi volijo v lokalne skupnosti in smo pač dodali, da lahko volijo tudi državljani iz teh držav, kar pa zdaj odpravljamo. Torej kar ima večina evropskih držav, torej to kar trdi ZPS, da večina evropskih držav ima to možnost, to ne drži, kajti polovica evropskih držav tega nima. To ni večina. Pa še tisto, kar imajo, večina tistih, ki pa to dovoljujejo, pa dovoljujejo samo po sporazumu, torej z državami, kjer imajo neposredni sporazum. Torej trditev ZPS v tem primeru ne drži, vsaj po moji informaciji, ki sem jih preveril. In jaz ne vem, v čem je zdaj to. Problem je pa seveda, glejte, mislim, da je tudi pravica, da državljan Slovenije odloča o tem, kakšna bo lokalna skupnost, kako bo delala lokalna skupnost. Tako kot tudi Slovenci nimamo pravice v teh državah soustvarjati. Sem govoril z velikimi našimi državljani, ki živijo v Nemčiji in podobno, in so rekli, glejte, živim v Nemčiji, zdaj ko so bili doma čez prvomajske praznike in tako naprej, so rekli, glejte, živim v Nemčiji 20, 35 let in jaz tam nimam pravice glasovati. Zdaj imam, ker je Evropska unija, ampak če pa ne bi bil državljan Evropske unije, pa ne bi moral v tej deželi, v tej državi glasovati, pa tudi tam delam, tudi ustvarjam in tudi plačujem davke.