Hvala lepa, predsednik. Vsi lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje, ki ste ga prejeli včeraj, zato naj strnem bistvene pripombe.

V mnenju v zvezi z vsebino 1. člena, ki zakona črta volilno pravico tujcev za lokalne volitve, ugotavljamo, da za predlagano rešitev ni navedenih nobenih razlogov, prav tako za to rešitev ni prikazal ureditve v drugih pravnih sistemih. V skladu s tretjim odstavkom 43. člena Ustave lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. To ustavno pooblastilo je zakonodajalec leta 2002 tudi uveljavil in določil aktivno volilno pravico za tujce na lokalnih volitvah, pri čemer je volilno pravico omejil na tiste tujce, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče. Volilna pravica je temeljna politična človekova pravica, ki je vtkano samo bistvo demokratične države. Z določitvijo volilne pravice z zakonom na podlagi ustavnega pooblastila je volilna pravica tujcev postala ustavno pravno varovana in del zagotovljenega ustavnega standarda človekovih pravic. V skladu s petim odstavkom 15. člena Ustave namreč nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta Ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. Omejitev volilne pravice iz 43. člena Ustave je sicer dopustna v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave, torej samo v primerih, ki jih določa Ustava ali če je to potrebno zaradi varstva pravic drugih oziroma javnega interesa. Po tretjem odstavku 15. člena Ustave mora prestati tudi ustavno sodno presojo po strogem testu sorazmernosti. Prav tako je treba predlagano rešitev presojati z vidika drugega odstavka 14. člena Ustave, ki ureja enakost pred zakonom. Zakonodajalec namreč glede aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah po veljavni ureditvi enako obravnava poleg državljanov Republike Slovenije tudi vse tujce s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in sicer tako državljane drugih držav članic Evropske unije kot tudi državljane tretjih držav. Po ustaljeni ustavnosodni presoji načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa da tega ne sme početi samovoljno in brez razumnega in stvarnega razloga. Glede na to, da se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo Republika Slovenija zagotavlja tujcem od leta 2002 in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice, pomeni takšna rešitev po mnenju ZPS tudi poseg v načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Ta po ustavnosodni presoji zagotavlja varstvo pravic zoper zakonske posege z učinkom za naprej in posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Prav tako iz načela varstva zaupanja v pravo v povezavi s petim odstavkom 15. člena Ustave izhaja prepoved zniževanja dosežene ravni varstva temeljnih človekovih pravic oziroma načelo nedopustnosti regresije. Glede na navedeno je po naši oceni predlagana rešitev tega člena, za katero ni navedenih nobenih razlogov, ustavno pravno sporna.

S pravnosistemskega vidika pa v mnenju tudi opozarjamo, da je treba predlagano rešitev proučiti in pojasniti tudi z vidika razmerja do Zakona o lokalni samoupravi, ki ureja neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini. Prav tako je treba zagotoviti usklajenost Zakona o evidenci volilne pravice, ki je prilagojen sicer veljavni ureditvi zakona o lokalnih volitvah in volilni pravici tujcev. Glede tega slednjega, glede te slednje pripombe ugotavljamo, da je upoštevana v vloženem, z vloženim amandmajem za novi 4.a člen.

V zvezi z 2. členom ugotavljamo, da se v celoti spreminja 109. člen zakona. Vendar se predlagane spremembe nanašajo zlasti na oblikovanje volilnih enot za volitve članov krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti. Predlagane rešitve se navezujejo na zakonsko ureditev, kot je veljala pred novelo ZLV-K, vendar predlagano besedilo ni povsem jasno in nedvoumno, iz obrazložitve pa tudi ni mogoče razbrati, kakšna ureditev naj bi se predvidevala za oblikovanje volilnih enot pri volitvah v ožje dele občin, oziroma bolj nakazuje na obvezno oblikovanje več volilnih enot, kot je veljalo tudi pred novelo ZLV-K. Zastavlja se namreč vprašanje ali je torej namen

predlagane rešitve za vse občine obvezno oblikovanje več volilnih enot ali pa upoštevanje smiselne uporabe določb 19. do 23. člena ZLV, ki ureja volilne enote za volitve v občinski svet. V zvezi z oblikovanjem volilnih enot je sicer pomembno upoštevati temeljno pravilo, ki izhaja iz načela enakosti volilne pravice, in sicer da se en predstavnik voli na približno enako število prebivalcev, kot to izhaja tudi iz prvega odstavka 20. člena ZLV. To sicer izhaja tudi iz ustaljene ustavnosodne presoje. Pogost način kršitve enakosti volilne pravice je oblikovanje različno velikih volilnih enot, se pravi nedopustna volilna geometrija in iz tega razloga je Ustavno sodišče v več primerih razveljavilo občinske odloke. Ob tem je Ustavno sodišče tudi sprejelo stališče, da največ pet odstotna odstopanja pri oblikovanju velikosti volilnih enot še ne pomenijo kršitev enakosti volilne pravice. Iz ustavnosodne presoje tudi izhaja, da je pri oblikovanju volilnih enot primarno in obvezno upoštevati enakost volilne pravice, se pravi, oblikovanje volilnih enot na približno enako število prebivalcev. Zahteva po enakopravni krajevni zastopanosti ne izhaja niti iz ustavnega koncepta občine niti iz načela enake volilne pravice, kljub temu pa lahko pripomore k boljšemu uresničevanju lokalne samouprave, saj povečuje zavest o skupnih interesih in skupni pripadnosti prebivalcev in zagotavlja, da specifični lokalni interesi posameznih ožjih območij občine niso prezrti, je pa to lahko dopolnilni kriterij ob upoštevanju enakosti volilne pravice. Ob pregledu vloženih amandmajev. ugotavljam, da se je izkazalo, da je namen predlaganih sprememb v bistvu tretja varianta, se pravi, prosta odločitev občin glede tega ali bodo za volitve v ožje dele občin oblikovale več volilnih enot ali eno volilno enoto. In to je zdaj ustrezno upoštevano z vloženim amandmajem, ki upošteva tudi pripombe ZPS navedene k temu členu.

Še v zvezi s prehodnimi in končnimi določbami, ki predvidevajo uveljavitev in uporabo predlaganih rešitev tega zakona že za redne lokalne volitve, ki se bodo izvedle v novembru letošnjega leta, pri čemer se razpišejo že v naslednjem mesecu, smo opozorili na časovni vidik spreminjanja temeljnih elementov volilnega sistema tik pred razpisom volitev. Že iz načela pravne države in v tem okviru načela pravne varnosti in iz varstva volilne pravice izhajajo ustavnopravni standardi, da morajo biti pravila, ki urejajo temeljne elemente volilnega sistema, stabilna, predvidljiva in znana vsem udeležencem dovolj časa pred volitvami, da se zagotovi poštena volilna tekma, enakopraven položaj vseh udeležencev volilnega postopka in zaupanje v poštenost volilnega postopka. V skladu z ustavno pravnimi standardi stabilnosti in predvidljivosti temeljnih elementov volilnega sistema pa je treba tudi zagotoviti, da se ti v določenem obdobju pred volitvami ne spreminjajo. To izhaja tako iz stališč Ustavnega sodišča kot tudi iz Zakonika dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je izdala Beneška komisija in na katerega se sklicuje tako judikatura Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi ustavno sodna judikatura. Časovni okvir, v katerem se ne spreminja volilnih pravil, se ne razteza le na obdobje od razpisa volitev, temveč tudi na določeno obdobje pred razpisom volitev. Zakonik dobre prakse v volilnih zadevah priporoča, da se v zadnjem letu pred volitvami ne spreminjajo volilna pravila. Torej upoštevaje ustavno pravne standarde, stališča Ustavnega sodišča in priporočila Beneške komisije ter časovne vidike zakonodajnega postopka in razpisa volitev smo opozorili, da je treba začetek uporabe predlaganih rešitev proučiti in zagotoviti, da se ne bodo uporabljale za volitve, ki bodo izvedene v relativno kratkem obdobju po uveljavitvi tega zakona.

Poleg ustavno pravnih vidikov časovnega spreminjanja elementov volilnega sistema smo v mnenju opozorili tudi na vprašanje izvedljivosti teh sprememb za letošnje redne lokalne volitve, prav tako pa tudi na neustreznost in nejasnost prehodne določbe v 4. členu. Ta neustreznost in nejasnost 4. člena je sedaj ustrezno upoštevana z vloženim amandmajem k 4. členu, torej v zvezi z oblikovanjem volilnih enot se torej daje možnost občinam, da v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona določijo več volilnih enot, sicer pa bo območje ožjih delov občine ena volilna enota.

Hvala lepa.