Hvala, spoštovani predsedujoči, za besedo. Dobro jutro želim vsem prisotnim.

Torej, Državni zbor je novembra 2024 na svoji 25. redni seji sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah.

Med vsemi ostalimi spremembami je bila tudi sprememba 109. člena Zakona o lokalnih volitvah, kjer se je določilo, da se volitve v ožje dele občin, torej v krajevni, vaške oziroma četrtna skupnost izvedejo v eni sami volilni enoti. Tem spremembam smo v takratni opoziciji tudi odločno nasprotovali, saj takšna ureditev negativno vpliva na enakomeren oziroma uravnotežen razvoj občin ter seveda pravično zastopanost različnih delov lokalne skupnosti. Kajti prav prejšnja ureditev pred to spremembo je omogočala, da so bile določene lokalne skupnosti uravnoteženo zastopane v teh svetih, krajevnih, vaških oziroma četrtni skupnosti, kar, saj so bili predstavniki izvoljeni iz različnih delov torej teh, te skupnosti, torej tudi vključno z manjšimi kraji in naselji. In na ta način se je tudi odločanje, torej vključevalo interese tako mestnih kot podeželskih območij. S to spremembo, ki je bila takrat torej sprejeta, se pa je dejansko to izničilo, kajti po pogovorih s številnimi predstavniki občin smo prišli do enakega zaključka, da se bo s tem manjša naselja, bolj odločna naselja v tej krajevni skupnosti oziroma območja več ne bodo morala imeti svojih zastopnikov v teh svetih, saj bo, saj pač ti predstavniki nimajo možnosti, da bodo izglasovani, ampak bodo izglasovani predstavniki tistih naselij, tisti deli krajevnih skupnosti, kjer je tudi večje število prebivalcev v teh naseljih.

Zato smo v, torej podali predlog spremembe in dopolnitve tega zakona, da se torej to vrne nazaj. Ker pa je bil takrat tudi predlog nekaterih občin, da se, da lahko ima krajevna skupnost zgolj eno volilno enoto, kajti določene občine imajo težave, torej s pridobitvijo kadrov, torej kandidatov za krajevne svetnike oziroma tudi predsednike krajevnih skupnosti oziroma mestne četrti, da dajemo s tem izbiro, torej možnost, da občina ali se odloči, da ima v svojem lokalnem področju, torej krajevna skupnost eno volilno, eno volilno enoto ali jih ima več. Torej, ali želi torej, da se njeno območje ureja torej po novem ali pa, da lahko se ureja tudi po starem. Tako dajemo tudi večjo veljavo lokalni samoupravi in seveda, ker gre za manjšo razliko, torej v, manjšo spremembo tega zakona, je tudi predlog, da se to obravnava po skrajšanem postopku.

No, in pa še ena sprememba tega zakona pa je, da se torej tujcem iz tretjih držav torej več ne dovoli volilne pravice. Sledimo torej dejansko ciljem oziroma tudi načelom skoraj vseh, večinoma evropskih držav, tudi našim sosednjim, kajti evropske države več kot polovica, pa tudi naše sosednje, razen Madžarske, nimajo teh, teh predpisov, da bi lahko tujci iz tretjih držav torej volili v teh državah. Prav tako pa tudi Slovenci, v večinoma teh tretjih državah, torej tudi država bivše Jugoslavije, nimajo volilne pravice, torej glasovati, tudi če imajo, torej tudi, če bivajo, imajo stalno prebivališče, v teh državah, na lokalnih volitvah.

In, seveda, s tem sledimo temu cilju. Prav tako pa je tudi težava v Sloveniji, da imamo zelo veliko torej kršitev, torej fiktivnih prijav. Ko na enem naslovu prebiva veliko število prebivalcev, ki dejansko nima z lokalno skupnostjo nič, zgolj prebivalstvo, ima stalno državljanstvo, delajo pa v Avstriji ali v tujini, torej ne vplivajo na lokalno skupnost, omogočajo pa jim tudi volilno pravico. Torej tako, da s tem sledimo tem ciljem, kot ga imajo skoraj vse naše sosednje države, tudi velike države Evropske unije, od Francije do Nemčije in podobno, da, za nekatere države pa še te omogočajo, torej, da imajo državljani treh držav volilno pravico le, kadar velja, torej meddržavni sporazumi, torej tistih držav, ki veljajo meddržavni sporazumi, kot na primer Španija in podobno. Tako da sledimo pač temu cilju. Več o ostalih pa mogoče pač kasneje, če se bo karkoli pojavilo.