Hvala za besedo.

Spoštovane, spoštovani. Najprej bi se želela v imenu Varuhinje človekovih pravic doktor Simona Drenik Bavdek opravičiti. Namreč, že pred sklicem te seje je bil načrtovan, načrtovano poslovanje zunaj sedeža, ki ga vsak mesec izvedemo, in sicer v Kranju tokrat, kar pomeni, da to spremljajo javne objave že prej in ni bilo možno tega preložiti. Bi pa seveda varuhinja z veseljem bila danes tukaj, zaradi tega, ker se tudi sama osebno zelo angažira in veliko pozornosti namenja tej temi.

Vprašanje enakosti spolov je v veliki meri odvisno oziroma pravzaprav poraja tudi vprašanje družbenih odnosov, kulture dialoga in nasploh spoštovanja dostojanstva žensk v javnem prostoru. Pri varuhu vedno opozarjamo, da formalna enakopravnost žensk in moških še ne pomeni dejanske enakosti. Priznavamo, Slovenija je v zadnjih letih naredila velik napredek, vendar pa številni kazalniki kažejo, da imamo zelo veliko in pomembnih izzivov, ki so še odprti. Ženske so tako po ugotovitvah, ki jih pri varuhu zaznavamo, še vedno zelo ali pa bom rekla, pogosteje izpostavljene tveganju revščine. Še posebej to velja za ženske v starejšem življenjskem obdobju. Obstajajo še vedno razlike v plačilu za delo, ne glede na stopnjo izobrazbe. Neenakomerno ostaja razporejeno gospodinjsko in skrbstveno delo, ne glede na to, ali govorimo o skrbi za otroke ali pa o skrbi za starše. Pandemija je te razlike še dodatno razgalila, saj je v bistvu pokazala, da so ženske tudi v tistem času prevzele največji delež dodatnih skrbstvenih obveznosti. Poleg tega pa opažamo tudi, da so ženske slabše zastopane na vodilnih mestih v gospodarstvu, pa tudi žal v znanosti, kjer se kažejo tudi zaskrbljujoče razlike v plačilu in pa tudi v napredovanjih.

Čeprav se je delež izvoljenih žensk v politiki povečal, njihova zastopanost

na najvišjih funkcijah še vedno ne odraža načela enakih možnosti. Kot smo tudi slišali danes, ženske, ki delujejo v politiki, v medijih ali pa v drugih na drugih javnih položajih, se prepogosto srečujejo z osebno diskreditacijo, seksističnimi opazkami in pa žaljivimi odzivi, ki jih moški na primerljivih položajih praviloma ne doživljajo v enaki meri. In nihče ne sme biti, zaradi spola ali pa zaradi kakršnekoli druge osebne okoliščine v položaju, ko mora plačevati višjo ceno, zaradi svoje izpostavljenosti v javnem prostoru. Na to in pa na povezanost med položajem žensk v družbi, nasiljem na podlagi spola in pa na potrebo po učinkovitejših sistemskih ukrepih smo mi kot varuh, kot institucija opozorili tudi v alternativnem poročilu Odboru Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk - nazadnje smo poročali septembra lani. In pri tem ponovno poudarjamo, Slovenija še vedno nima nacionalnih raziskav, ki bi pokazale dejanski obseg vseh oblik nasilja nad ženskami, zato ostaja velik del tega pojava skrit pred uradnimi statistikami. Opozarjamo pa tudi na potrebo po sistematičnem zbiranju in analiziranju podatkov o psihološkem, ekonomskem, spletnem in pa tudi o drugih oblikah nasilja nad ženskami. V okviru tega je potrebno posebno pozornost nameniti tudi ženskam v ranljivih položajih med njimi če omenjeno starejše ženske, ženske z različnimi oblikami invalidnostmi, migrantke, Rominje in ostale. Pozdravili smo sprejetje Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in preprečevanja nasilja nad ženskami 2024-2029. Vendar pa ob tem opozarjamo, da od priporočil pa do njihovega uresničevanja ostaja še precej odprtih vprašanj. Ne glede na priporočila odbora Združenih narodov še vedno ni bila izvedena nova nacionalna raziskava o razširjenosti nasilja nad ženskami, prav tako pa še vedno ni bila vzpostavljena enotna podatkovna baza, ki bi omogočala celovit vpogled v problematiko. Podatki namreč kažejo, da je fizično ali spolno nasilje doživela zelo široka skupina žensk, številne žrtve pa bodisi, zaradi strahu bodisi zaradi nezaupanja v institucije ali pa v odvisnosti od povzročitelja ali pa drugih ovir, tega nasilja enostavno ne prijavi. Nasilje nad ženskami ni težava posameznice. Tukaj gre za družbeni problem, gre za vprašanje človekovih pravic. Zato je pomembno, da država zagotovi učinkovit sistem zaščite podpore in pa dostopa do pravnega varstva za vse žrtve.

Na pomanjkljivosti pri odzivanju na nasilje nad ženskami opozarja tudi skupina strokovnjakov Sveta Evrope v okviru istanbulske konvencije GREVIO, ki je Slovenijo pozvala k izboljšanju institucionalnega odziva, k boljšemu zbiranju podatkov, k zagotovitvi specializiranih podpornih storitev za žrtve. Konec letošnjega leta bo skupina GREVIO ponovno pripravila nova priporočila o Sloveniji, ki bodo v sodelovanju z varuhinjo, pa tudi institucijo varuha seveda tokrat tudi podrobneje predstavljena v Sloveniji na posebnem javnem dogodku. Spoštovanje dostojanstva žensk v javnem prostoru ni ločeno od širšega vprašanja nasilja in diskriminacije na podlagi spola. Družbena klima, o tem je bilo s strani predhodnikov že izrečeno, da tam, kjer se seksistični stereotipi, kjer se poniževanje, razvrednotenje žensk sprejme kot nek običajen del javne komunikacije, žal rezultira k normalizaciji neenakosti in zmanjšuje občutljivost družbe na tudi vse ostale oblike kršitev pravic žensk, zato je pomembno, da država ne krepi zgolj odzive na posamezne primere nasilja, temveč razvija kakovostne podatkovne podlage, raziskave, preventivne ukrepe in pa politike, ki omogoča učinkovito prepoznavanje vzrokov in razsežnosti nasilja nad ženskami.

Posebej bi želela poudariti, da seksističen govor v javnem prostoru in tudi na spletu, pa na družbenih omrežjih izjemno negativno vpliva na položaj žensk v družbi in na njihovo sodelovanje v javnosti. Mednarodna študija je celo že pokazala, da vse več žensk se ne odloča za izpostavljena mesta v politiki, gospodarstvu, znanosti pa tudi na drugih področjih, zaradi nadlegovanja, žaljenja, zaradi tovrstnega diskurza. Sovražni govor je vedno nesprejemljiv, ne glede na to, komu je namenjen in nikoli, ampak res nikoli ne povzroči nič drugega kot samo in zgolj to, da se še poglablja neka nestrpnost v družbi. In če govorimo o sovražnem govoru proti ženskam, se poleg tega

omenjenega, se pravi krepitvi krepitve nestrpnosti v družbi, povečuje tudi družbena neenakost in diskriminacija. Varuh človekovih pravic zato poudarja, da enakost spolov ni odvisna samo od sprejetja zakonov, temveč se odraža v vsakdanjem življenju ljudi. In kot smo slišali, prvo mesto za to je ravno tukaj. Ključna beseda za dostojanstvo vseh je po mojem mnenju spoštovanje in spoštovanje se prične s komunikacijo. Besede lahko povezujejo, lahko razvajajo, lahko nekomu daje občutek pripadnosti, lahko pa ga popolnoma izključijo oziroma poglabljajo to izoliranost. Javni prostor, še posebej politični, mora biti zgled spoštljive komunikacije in enake obravnave. Kot je bilo tudi že rečeno, kritična izmenjava mnenj nekih različnih odločitev ali pa ravnanj ni samo legitimna, temveč nujna komponenta demokratične družbe. Ampak pri tem se je potrebno zavedati, da osebno žaljenje in poniževanje na podlagi spola celotni družbi povzroča rane, ker krepi, kot sem rekla, neenakost, hkrati pa tudi zmanjšuje zaupanje v delovanje demokratičnih institucij.

In za konec bi rada povedala samo to, da ko govorimo o, ko se govori o ženskah in o tem kako se jih obravnava v javnem prostoru, se ne odraža zgolj standarda v neke javne razprave, ampak je od tega odvisna kakovost naše demokracije in pa tudi od tega je odvisno spoštovanje človekovih pravic. Hvala.