Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovana generalna državna tožilka, predsednica Državnotožilskega sveta, spoštovani vodji Specializiranega državnega tožilstva in posebnega oddelka in spoštovane poslanke in poslanci, člani Odbora za pravosodje.

Zdaj smo s strani generalne državne tožilke že veliko slišali, tako da se preveč ne bom ponavljala, bom pa poskušala strniti zadevo v najkrajšem možnem času. In sicer, Ministrstvo za pravosodje ugotavlja, da je skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2025 pripravljeno skladno z veljavnimi

predpisi ter predstavlja celovit pregled delovanja državno tožilske organizacije v preteklem letu. Na ministrstvu pozdravljamo pripravo povzetka skupnega poročila, saj ta prispeva k večji preglednosti in dostopnosti ključnih podatkov o delu državnega tožilstva.

Glede rezultatov dela ministrstvo ocenjuje, da je državna tožilska organizacija v letu 2025 kljub izrazitemu povečanju pripada zadev delovala stabilno. Zdaj, skupnega letnega poročila, kar smo tudi že slišali, je obremenjenost državnih tožilcev se še naprej povečevala. Število prejetih kazenskih ovadb je v bistvu prvič preseglo mejo 30000. Se pravi, kar predstavlja 9,17 odstotno povečanje. Posebej izstopa tudi 10,8 odstotno povečanje števila ovadb zoper mladoletne storilce. Državno tožilstvo je pripada sicer niso obvladovali v celoti, so pa v letu 2015 rešili kar za 1706 zadev oziroma 6 procentov več kot leto 2024. Kljub nekaterim pozitivnim trendom pa skupno poročilo izpostavlja tudi določene odprte izzive. Državno tožilska organizacija kot celota že četrto leto zapored ne dosega popolnega obvladovanja pripada. Posledično narašča tudi število nerešenih zadev. Ob koncu leta 2025 je bilo 13 procentov več nerešenih zadev kot leto 2024. V obdobju od 2022 do 2025 pa se je število nerešenih zadev povečalo za 35 procentov. V primerjavi z letom 2024 so se podaljšali tudi povprečni časi reševanja zadev, vendar ostaja znotraj normativnih okvirjev. Ministrstvo meni, da morata biti obvladovanje pripada in zmanjšanje števila nerešenih zadev osnovna in pričakovana cilja vsakega državnega tožilstva. Na pomen doseganja teh ciljev ministrstvo redno opozarja tudi v okviru odzivnih priporočil ob obravnavi predlogov letnih programov dela državnih tožilstev. Ob tem je pomembno tudi ohranjanje doseženih časovnih standardov pri reševanju zadev. To je še posebej pričakovano ob dejstvu, da se v zadnjih letih kadrovska situacija državno tožilske organizacije glede števila državnih tožilcev izboljšuje. Na kadrovskem področju se tako od leta 2023 nadaljuje pozitiven trend povečanja števila tožilcev. Na dan 31. decembra 2025 je bilo zasedenih 228 državno tožilskih mest, kar je za 12 več kot leto prej. Stopnja zasedenosti pa se je povečala za 80 procentov na dobrih 85 procentov. K izboljšanju kadrovske slike je pomembno prispevalo imenovanje 40 državnih tožilcev v letu 2025. V letu 2026 pa je prišlo do nadaljnjega povečanja števila državnih tožilcev, saj je zasedenih že 236 državno tožilskih mest, kar predstavlja najvišjo kadrovsko zasedenost v zgodovini državno tožilske organizacije. Trenutno potekajo še postopki za zasedbo dodatnih 16 državno tožilskih mest, od tega deset mest okrožnih in šest mest okrajnih državnih tožilcev, ki so v različnih fazah izvedbe. Postopno se izboljšuje tudi kadrovska situacija na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ki je v poročilu posebej izpostavljeno kot kadrovsko najbolj obremenjeno tožilstvo in obravnava več kot tretjino vseh prejetih kazenskih ovadb v državi. V letih 2025 in 2026 je bilo na tožilstvu imenovanih 22 državnih tožilcev. Hkrati pa še potekajo postopki za zasedbo dodatnih šest državno tožilskih mest, in sicer štiri mest okrajnih ter dveh mest okrožnih državnih tožilcev. Seveda je pomemben prispevek k poenostavitvi in pospešitvi kadrovskih postopkov predstavlja tudi novela Zakona o državnem tožilstvu, ki s 1. januarjem 2027 uvaja enovitega državnega tožilca na prvi stopnji. Predvidena ureditev bo prispevala vsekakor k večji fleksibilnosti sistema, učinkovitejšemu kadrovskemu načrtovanju ter hitrejšemu zapolnjevanju prostih državno tožilskih mest, saj za zapolnitev posameznega mesta ne bo več potrebno izvajati zaporednih razpisnih postopkov.

Kar se pa tiče pravosodne uprave, bi v nadaljevanju predstavila bistvene aktivnosti v okviru pristojnosti ministrstva na področju uprave in zakonodaje. Ministrstvo za pravosodje je v letu 2025 v okviru finančnih zmožnosti in razvojnih prioritet aktivno zagotavljalo pogoje za delo državnih tožilstev tako na področju prostorskih pogojev, varnostnih standardov kot tudi informacijske podpore

in digitalizacija poslovanja. Večina državnih tožilcev deluje v ustreznih, bom rekla, večina, ne vsi, v ustreznih prostorskih pogojih. V letu 2025 so bili na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru zagotovljeni dodatni prostori, prostori Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju pa so bili celovito prenovljeni. V letošnjem letu ministrstvo nadaljuje aktivnosti za reševanje prostorskih izzivov tudi pri drugih državnih tožilstvih.

V okviru posodabljanja voznega parka državnih tožilstev je bilo v letu 2025 za potrebe Specializiranega državnega tožilstva nabavljeno novo službeno vozilo. Za prihodnost in učinkovitost državnega tožilstva so pomembna tudi prizadevanja na področju digitalizacije postopkov in uspešnega črpanja evropskih sredstev. Seveda mora digitalizacija postati eden ključnih stebrov razvoja pravosodja. Cilj je vzpostaviti celovit digitalni sistem, ki bo med seboj povezal sodišča, tožilstvo, policijo in druge institucije. V letu 2025 tako ministrstvo za informacijsko podporo državnim tožilstvom namenilo nekaj več kot milijon evrov. Od tega cirka 500 evrov za investicije v informacijsko tehnološko opremo in malo več kot 600000 evrov za vzdrževanje. V sodelovanju z vrhovnim državnim tožilstvom se je tudi nadaljevalo izvajanje projektov digitalizacije pravosodja v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki se financira iz evropskih sredstev. Pri projektu Virtualni pomočnik, ki obsega razvoj informacijskega sistema z elementi umetne inteligence za podporo delu državnih tožilcev, je bila leta 2025 sklenjena tudi pogodba za razvoj sistema in začetno njeno izvajanje. Zaključek projekta je predviden v letošnjem letu. V letu 2026 pa se je uspešno zaključil tudi projekt zelena sejna soba, v okviru katerega je bilo v letu 2025 izvedeno naročilo in dobava desetih avdio video konferenčnih kompletov za deset lokacij državnih tožilstev ter naročilo 51 delovnih postaj.

Kar se tiče glede zakonodaje, smo tudi že veliko slišali od generalne državne tožilke. Poleg že omenjene novele ZDF, ZDTF-1F so bile v sodelovanju z vrhovnim državnim tožilstvom pripravljene tudi spremembe Državnotožilskega reda, ki predstavlja podlago e-poslovanja državnih tožilcev. Glede na že omenjeno povečanje pripada ovadb zoper mladoletne storilce, je treba posebej, pomemben je bil tudi pač nameniti besede glede Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, januarja 2026, s katerim je bil narejen ključen korak k celoviti prenovi ureditve mladoletniške kriminalitete. Zakon uvaja prednostno obravnavo mladoletnikov, zgodnje individualne ocene, vzpostavitev centra za mladoletnike ter širši in bolj prilagojen nabor vzgojnih in sankcijskih ukrepov. Seveda lahko tudi povemo, da ministrstvo je posebno pozornost namenja tudi ustrezni obravnavi mladoletnih žrtev kaznivih dejanj, tako v okviru hiše za otroke kot tudi v širšem institucionalnem kontekstu. Na ministrstvu pa deluje tudi poseben oddelek za otroku prijazno kazensko pravosodje, ki pokriva to pomembno področje.

Pa bi mogoče samo kar na zaključek se dala, ker smo res že tudi slišali, glede direktiv Aro in Namo, da se ne bi ponavljala. Ob zaključku bi želela poudariti, da ministrstvo sodelovanje z državnim tožilstvom ocenjujemo kot dobro in konstruktivno, glede na vse, kar smo lahko slišali. Ter si bo tudi v prihodnje v okviru svojih pristojnosti prizadevalo za zagotavljanje pogojev za učinkovito, neodvisno in odgovorno delovanje državnega tožilstva. Hkrati pričakujemo, da bo državna tožilska organizacija izpostavljene izzive v prihodnjem letu uspešno naslovila in smo prepričani, da bo tesno sodelovanje med ministrstvom in državnim tožilstvom tudi v novem mandatu ostalo temelj skupnih prizadevanj za učinkovito pravno državo.

Zahvaljujem se Vrhovnemu državnemu tožilstvu za pripravo poročila ter vsem državnim tožilcem in zaposlenim. Za njihovo opravljeno delo. Hvala lepa, to je z moje strani vse.