Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. Članice in člani tega odbora in seveda vsi vabljeni gostje. Kot rečeno, nastopam v imenu Državno tožilskega sveta. Svoj nastop pa sem razdelila na tri sklope, ki bodo seveda tudi kratki. Najprej bom spregovorila par besed o pristojnostih Državnotožilskega sveta, potem o pozitivni plati letnega poročila in o pomanjkljivostih kot tretje in težavah ter seveda tudi idejah.

Najprej naj povem našo ključno ugotovitev, torej ugotovitev Državnotožilskega sveta, ki ima devet članov. Potem ko smo zelo natančno proučili poročilo, spremljali pa delo tudi skozi vse leto, državna tožilstva so v letu 2025 delovala zakonito, učinkovito in skladno s politiko pregona. Tu bi lahko zaključila,

a, kot rečeno, ne bom. Zakaj je potrebno mnenje Državnotožilskega sveta? Ta je samostojni državni organ. Je tudi glavni kadrovik tožilstva. Zagotavlja enotnost pregona in varovanje samostojnosti državnih tožilcev, zakonodajalec pa mu je podelil tudi pristojnosti, ki krepijo položaj državnih tožilcev. In ena od nalog je tudi mnenje k skupnemu letnemu poročilu, da oceni uspešnost politike pregona.

No, in sedaj, kot rečeno, nekaj pozitivnih izpostav. Pohvalno je inovativni povzetek. Kot rečeno, generalna državna tožilka ga je omenila na začetku, gre za drugi tak prispevek. Mislim, da je res vreden vse pohvale, kajti zelo hitro se prebiješ skozi vse številke, primerjaš, je izjemno slikovit. Potem tudi vsa ostala inovativa, in sicer zelena sejna soba, virtualni pomočnik, kar je celo redkost med drugimi tožilstvi. O pripadu, ki je 9,17 procentov višji, bi lahko razglabljali, vendar ga obvladujejo tožilci. Rešenih je bilo 93,6 procentov zadev, obsodilnost zelo visoka, 90,6. Bojimo se, če bi bila višja. kajti če je vsak, ki je tožen, tudi obsojen, je lahko zelo vprašljivo. Na sodišču pa je prispelo torej le 21 procentov vseh ovadb, kar kaže na to, da je tožilstvo pravzaprav v nekaterih primerih že sodilo, da rečem v navednicah, zavrglo ovadbe, uporabilo druge oblike.

Kaj pa je mogoče slabše oziroma potrebno napredka? Še vedno opozarjamo vsako leto, da je poročilo, tisto pravo, glavno, še vedno preobširno. Človek se izgubi v številkah, kaj hitro je lahko kakšna tudi narobe postavljena ali narobe interpretirana. Druga stvar, kar smo ugotavljali tudi skozi kadrovsko politiko, da sredstva, ki jih dobijo od tožilstva, gredo predvsem za plače in za prostore ter s tem povezane storitve, elektriko in tako dalje. O pomanjkanju osebja, tako strokovnih sodelavcev kot drugega osebja, je že govorila generalna tožilka, tudi to mi opažamo. Starost tožilcev. Kdo jih bo učinkovito nadomestil, glede na to, da imamo kar veliko takih, ki bodo vsak čas odšli v pokoj, oziroma tistih, ki se mu približujejo? Seveda pa je Državnotožilski svet menil, da in že več let opozarja, da je za uspešno obravnavanje problematike zavarovanja, odvzema in upravljanja premoženjske koristi ključna ustanovitev in zagon nacionalnega urada oziroma drugega funkcionalno samostojnega organa za odvzem premoženjske koristi, ARO in potem AMO; o tem je tudi spregovorila generalna državna tožilka. Tudi v bodoče, in to poudarjamo v Državnotožilskem svetu, pa je potrebno ohraniti samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev, torej pregon brez vseh pritiskov. Nadzor tožilstva je namreč sodišče preko različnih pravnih sredstev in tudi samo oškodovanci kot subsidiarni preganjalci. Notranji nadzor, torej stalna ocenjevanja, kar opravlja državnotožilski oziroma ocenjuje po tem, ko so ocenjevalci že podali mnenje, in tudi nadzorstvene pritožbe. Torej, pomembno je vedeti, tožilec v dvomu toži, sodišče v dvomu oprosti in zato tudi taki podatki, kot jih je predstavila generalna državna tožilka.

Torej se pridružujem temu, kar sem na začetku povedala, da je tožilstvo delovalo učinkovito. Hvala lepa.