Najlepša hvala za ta uvodni nagovor in za dano besedo.

Spoštovani predsednik odbora, vsi poslanci, državna sekretarka Ministrstva za pravosodje, predstavniki Državno tožilskega sveta.

Prvo se moram opravičiti, ker bo pač moja predstavitev danes narejena, tudi kasnejši odgovor in na način, da vam kažem hrbet, ampak to je pač posledica tega prostora, v katerem smo. Bi kar prišla k kratki predstavitvi naših rezultatov dela celotnega državnega tožilstva v letu 2025.

Iz podanega poročila, ki je seveda zelo obsežno narejeno na podlagi pravilnika, izhaja, da je državno tožilstvo v letu 2025 delovalo uspešno, učinkovito in pa gospodarno, saj smo kljub nepopolni kadrovski zasedbi tudi leta 2025 zaključili uspešno in v okviru zastavljenih ciljev. Ker pa bi si želeli naše delo približati javnosti in ker se zavedamo, da je glede na podlagi pravilnika pripravljeno res zelo obsežno in mestoma zelo težko ali pa bomo rekli neprijazno bralcu poročilo sestavljeno smo tudi letos na Vrhovnem državnem tožilstvu naredili en tak povzetek, da je lažje razumeti kakšen je bil tok dela v lanskem letu na tožilstvu. Samo na začetku, kako gledamo na to, s kakšnimi merili in merili in na kakšnih podlagah ocenjujemo in gledamo uspešnost državnega tožilstva? To se izvaja preko ugotavljanja izpolnjevanja treh ključnih načel, ki jih s svojim delom zasledujemo, in sicer preko učinkovitosti. Kaj to pomeni? Da pogledamo ali smo pridobili največ iz razpoložljivih virov za čim večji učinek glede na količino, kakovost in porabljen čas. Drugi kriterij je seveda uspešnost, to je uresničevanje naših zastavljenih ciljev in doseganje načrtovanih rezultatov. In pa gospodarnost. Kaj to pomeni? Zmanjševanje stroškov in pregled porabe, ki mora biti načrtovana in v skladu v bistvu z načrtovanim. Jaz tukaj kot zelo pomembno dodajam, kot pomemben kriterij kakovost dela, ki pa se v bistvu navzven predvsem presoja posredno z uspešnostjo v sodnih postopkih, ki se rezultira v obsodilnosti oziroma v procentu obsodilnih sodb ali z notranjimi nadzori, ki potekajo po posebnih pravilih po Zakonu o državnem tožilstvu. Tako da vrednotenje dela tako upoštevaje vse naštete, opravimo na tožilstvu prvenstveno spremljanje gibanja

število zadev, torej koliko kazenskih ovadb smo prejeli, koliko smo jih rešili in koliko je ostalo nerešenih, kako smo izvajali politiko pregona. Politiko pregona, kot veste, sprejme generalna državna tožilka in tudi sama sem jo sprejela decembra 2024. Tam se določijo točne smernice prioritetne obravnave in načina reševanja zadev, seveda splošno in pa trajanje postopkov v katerih se rešujejo vse zadeve, seveda upoštevaje kadrovsko zasedenost tožilstva.

Zdaj, ključni statistični kazalniki, njihova analiza in ovrednotenje so zapisani na koncu letnega poročila v analitičnem delu. Tudi letos so bili v analitičnem delu poročila v posamezna poglavja vključene primerjave po skupinah, po velikosti primerljivih državnih tožilstev. Imamo namreč štiri skupine državnih tožilstev, glede na njihovo velikost, saj(?) so samo v okviru tega primerljivi in Specializirano državno tožilstvo, ki pa ne spada v nobeno od teh skupin, saj je narava njihovega dela in zadeve, ki jih obravnavajo, seveda neprimerljivo z ostalimi okrožnimi državnimi tožilstvi po Sloveniji.

Zdaj, kaj je bistvo, bistvo je kadrovska zasedba, v kombinaciji z obsegom dela. Tu se vse začne in konča. In kako to ocenjujemo? Prvo je seveda pomembno, kadrovska podlaga, koliko državnih tožilcev imamo na razpolago za delo. In tukaj lahko zaključim, da smo leto 2025 zelo pohitrili številne kadrovske postopke. Vsi deležniki v tem procesu kadrovanja smo naredili vse, da bi to pospešili, tako Ministrstvo za pravosodje, Državno tožilski svet, vodje tožilstev in nazadnje, vsi so bili tudi tekoče brez zastojev imenovani na vladi in zaprisegli, tako da z ažurnim zaposlovanjem ni bilo problema. V letu 2025 smo tudi zaključili, kar me zelo veseli, s pozitivnim trendom in sicer v 85 procentni zasedenosti, kar je za 4,5 odstotkov več kakor lani, kar pomeni 12 državnih tožilcev več kot na koncu leta 2024, ampak še vedno smo kadrovsko nepopolni, se pravi, kadrovsko podhranjeni, saj imamo oziroma smo imeli na zadnji dan v letu 2025 zasedenih 228 od 268 predvidenih mest državnih tožilstev, tožilcev. Dejansko torej bi želeli, da čim prej zapolnimo tudi preostanek, pri čemer moram povedati, da je sicer, izgleda, da je nezasedenih mest 40, dejansko gre pa za 32 nezasedenih delovnih mest. Zaradi tega, ker imamo osem državnih tožilcev drugje, ali delajo za evropsko tožilstvo, za Eurojust, ena kolegica je dodeljena na Državnotožilski svet.

Zdaj, kljub številnim tem izvedenim postopkom imenovanj pa je problematično to, da nismo vseeno zaradi velikih odhodov, velikega števila odhodov, zmožni sproti zapolnjevati mesta, predvsem iz razloga, ker so postopki dolgotrajni, v veliki večini pa gre v bistvu za napredovanje po dolgem postopku notranjega kadra. Torej, da okrajni državni tožilec postane okrožni državni tožilec in tako naprej. Tukaj si zelo veliko obetamo in smo izjemno veseli novele Zakona o državnem tožilstvu, ki bo tako kot pri sodišču, uvedel enovitega tožilca na prvi stopnji, kar pomeni, da bo vstopna točka v državno tožilsko organizacijo okrožni državni tožilec in se bomo izognili tem dolgotrajnim, večkratnim postopkom iz okrajnega v okrožne državne tožilce. Je pa povprečna starost državnega tožilca koncem lanskega leta znašala 39, 49,3 leta. Imamo 58 kolegov, starih več kot oziroma v razponu med 55 in 65 let, sedem celo med 65 in 70, kar pomeni, da bo v prihodnjem, v kratkem, kar precej velik odliv iz organizacije zaradi predvidenih upokojitev.

Če smo bili z državno tožilko, z državnimi tožilci, kadrovsko mogoče pri teh postopkih v lanskem letu bolj uspešni, imamo pa majčkeno manj, smo malo manj uspešni pri zasedbi državnotožilskega osebja, to se pravi pri javnih uslužbencih. Ta nam je v primerjavi s preteklimi leti padla in smo zaključili leto

2025 s 76 procentno zasedenostjo, saj smo imeli samo 288 zasedenih mest od 380 predvidenih. Predvsem nas pa skrbi to, ker najtežje pridobivamo kader, ki je zelo bistven za nadaljnje delo tožilstva. To so strokovni sodelavci, to so mladi pravniki po opravljenem pravosodnem izpitu, ki so naš glavni kadrovski bazen na to za državne tožilce. Kaj na tem področju delamo? Zelo veliko aktivnost je, moram zelo pohvaliti, vodje državnih tožilstev in specializiranega državnega tožilstva, ki se aktivno vključujejo v pridobivanje mladih kadrov. Da bi pa zadržali tudi drugo državno tožilsko osebje, smo prvič v zgodovini tožilstva v decembru leta 2025 izvedli tudi anketo, obširno anketo o zadovoljstvu zaposlenih na državnem tožilstvu, da smo videli kaj naše tudi javne uslužbence, ne samo tožilce mogoče v organizaciji moti, kaj si želijo izboljšati. Zato ker verjamem, da tisti, ki se v organizaciji počuti sprejet, slišan in zadovoljen, dobro dela, bolje dela, predvsem pa tudi ne odide iz organizacije.

Zdaj, na državni ravni, če pogledam, je pa še vedno kadrovski primanjkljaj največji na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer se je sicer na koncu leta izboljšal, saj so trenutno 70 procentno zasedeni. Vendar pa je bil problem v tem, da so praktično celotno ali pa vsaj polovico leta 2025 delovali v 65 procentni zasedenosti. Kar pomeni, da je dobrih 20 odstotkov vseh državnih tožilcev, kolikor predstavlja število državnih tožilstev iz ODT v Ljubljani reševalo kar 35,5 procentov vseh kazenskih ovadb - tak je namreč pripad ovadb na Državnem tožilstvu v Ljubljani, če primerjamo na celotno Slovenijo.

To je, kar se tiče kadra, druga pomembna zadeva je pa seveda priliv dela, ki ga imamo, torej število prejetih kazenskih ovadb. Tu imamo skokovit porast v letu 2025. Namreč prebili smo številko 30000 kazenskih ovadb, natančneje 30456 samo zoper znane storilce kar je 9,17 odstotkov več kot v predhodnem letu in to kljub temu, da se je v konec novembra stopil v veljavo z Nujzv, ki je določena bagatelna kazniva dejanja prekvalificiral v prekrške, s čimer je seveda upad bagatelne, kaznivih dejanj oziroma kazenskih ovadb bagatelne kriminalitete upadel. Torej, kljub temu, zakonu smo dobili resnično rekordno število kazenskih ovadb. In če prištejem še kazenske ovadbe, ki smo jih prejeli zoper neznane storilce, ki jih je bilo kar 36946, je lani državno tožilstvo skupaj znane in neznane storilce, ki jih je v kazenske ovadbe, ki jih je prejelo, obravnavalo 65401 in 60 kazenskih ovadb, kar je izjemno velika številka. Samo toliko povem. Odstotek odkritih storilcev, zoper katere dobivamo ovadbe, je 43 procenten, to se pravi, tiste, zoper katere sploh lahko ukrepamo. Če pa prištejemo še tiste, ki so bili, pa, ko dobimo kazensko ovadbo za neznane storilce in so naknadno odkriti, je delež odkritih storilcev 45 procentov. Torej, tožilstva so rešila 28515 zadev, kar pomeni, da so v 94 procentih obvladovali pripad, kar je 2 odstotka manj kot leto poprej. Tožilstvo že nekaj let v 100 odstotkih ne obvladuje pripada, ampak menim, da je na predstavljeno kadrovsko situacijo 94 odstotni delež zelo dober rezultat.

Če pogledamo strukturo ovadenih oseb, jih je skoraj 90 procentov bilo polnoletnih, osem mladoletnih in pa dobra 2 procenta pravnih oseb. Kar pa nas na tožilstvu, pa mogoče bi nas to morali tudi v družbi skrbeti pa je precejšen porast povečanja števila kaznivih ovadb zoper mladoletne storilce, ki je kar 10,8 procenten. Največji porast kazenskih ovadb zoper mladoletnike so pa prejeli v Novem mestu, kjer je povečanje

kar za 13,8 odstotno in na Krškem, kjer je povečanje 11,32 odstotno. Torej kljub nepopolni kadrovski situaciji na eni strani in povečanemu obsegu prejetih zadev na drugi strani pa so številčno in procentualno tožilci rešili za 6 procentov ovadb več kot v letu 2024. Kar pa je, smo zaznali, pa je po letih povečanja števila pripornih zadev to v lanskem letu padlo. Začeli smo s tem trendom zmanjšanje pripornih zadev, saj je bilo predlaganih priporov v lanskem letu 713. Čemu je to pripisati? Pripisati je velikemu upadu števila kazenskih ovadb po členu 308. Kazenskega zakonika, torej prepovedani prehodi meja, teh ovadb je bilo bistveno manj. Ker lahko že pogledamo recimo Krško državno tožilstvo okrožno, ki je bilo izjemno obremenjeno, ki je mejno tožilstvo s tem navedenim kaznivim dejanjem, je razpolovilo število pripornih zadev, povečalo se nam je tudi število razpisanih narokov na sodiščih za 2,3 odstotka. Kaj, zakaj to poudarjam, zakaj je to pomembno? Zato, ker če morajo tožilci štiri dni v tednu preživeti na sodiščih, manj časa ostane seveda za reševanje ovadb oziroma zadev, ki jih prejmejo, kar je seveda ob slabi kadrovski situaciji in ob povečanem pripadu lahko velik zalogaj za učinkovitost in hitrost reševanja. Jaz sama tudi menim, da je za učinkovito delovanje tožilstva pomembna, izjemno pomembna tudi enakomerna obremenjenost med tožilstvi. Tu sem navedla, da na tri mesece pregledujemo obremenitev tožilstev, zato da ne bi na kateremkoli koncu Slovenije prišlo do zastoja. Kot veste, Ljubljana je bila res problematična zaradi izjemno slabe kadrovske situacije. Zato smo tudi, sem predodelila s sklepi v prvih šestih mesecih leta 2025 kar 1454 spisov iz ljubljanskega tožilstva, povsem nove kazenske ovadbe, kjer še nihče na njih ni delal, po celi Sloveniji, procentualno glede na njihovo obremenitev. Kaj smo s tem dosegli? Dosegli smo, da v Ljubljani ni prišlo do zastoja pri reševanju, da smo dosegli 90 dnevne roke za reševanja in da je vsak, vsaka zadeva bila rešena v pričakovanih rokih, ne glede na to, na katerem koncu Slovenije je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Torej, če ošvrknem še trajanje postopkov, so se časi reševanja zadev v letu 2025 gledano v celoti niso bistveno spremenili, povprečni čas trajanja približno ostaja enak. V primeru nujnih preiskovalnih dejanj so tožilstva tudi v okviru dežurne službe in drugače ukrepala izjemno hitro in več kot 80 takih nujnih zadev je bilo rešenih v petih dneh. Zadeve iz okrajne pristojnosti v povprečju so tožilstva rešila v 30, iz okrožja pa v 51 dneh.

Če gremo zdaj naprej na izvajanje politike pregona, moram reči, da so bila državna tožilstva uspešna pri zagotavljanju enotnosti kazenskega pregona, kar je eno glavnih izhodišč moje politike pregona. Namreč struktura odločitev o pregonu se sicer med posameznimi tožilstvi razlikuje, kar pa, moram poudariti, ne pomeni arbitrarnosti odločanja, ampak odraža strukturne razlike v vrstah kaznivih dejanj in specifikah, specifiki posameznih okrožnih državnih tožilstev. Tukaj moram omeniti, da je tožilstvo tudi v želji, da bi ta kaznovalna politika se čim bolj poenotila na ravni celotne države zaradi tega tudi občutka javnosti enakosti pred zakonom. Smo tudi v zaključni fazi enega zelo, zelo zahtevnega projekta, ki se imenuje virtualni pomočnik. Namreč tožilstvo končuje dveletni projekt uvajanja posebne umetne inteligence, tega virtualnega pomočnika, ki bo imela pet modulov. In peti modul je ravno namenjen temu pregledu kaznovanja na celotni Sloveniji, torej da bo vsak tožilec s pritiskom na eno tipko lahko videl, da je v primeru takega in takega kazniva dejanja s takimi olajševalnimi, oteževalnimi okoliščinami,

priznanje brez priznanja in tako naprej, predkaznovanost, ne predkaznovanost, lahko ugotovil, kakšni so bili predlogi kazenskih sankcij, kakšne sankcije so bile izrečene in imel tudi hiperlink na vse sodbe, tako da bo lahko dejansko na ravni cele države, da bomo imeli, če povem po domače, enake vatle za vse.

Tožilstva so se v 66 odstotkih, kar je za 2 odstotka več kot leto poprej, pri polnoletnih storilcih odločila za končanje torej zadeve za zavrženje kazenske ovadbe. To je zelo pomemben podate. Zakaj? To pomeni, da 66 procentov zadev od vseh zadev kazenskih ovadb, ki jih na tožilstvu dobimo, rešimo na tožilstvu sami. S tem ne obremenjujemo pravosodnega sistema in ne povzročamo sodne zaostanke. Seveda, ta zavrženja so iz različnih razlogov. 10 procentov od teh je bilo po uspešno končanih postopkih alternative, to se pravi bodisi v postopku odloženega pregona ali pa po uspešni poravnavi. Petnajst odstotkov je bilo takih, kjer so oškodovanci umaknili predlog za pregon, kar sploh potem ni procesne predpostavke, da bi tožilec sploh lahko začel pregon, samo 0,3 procente odpade na zastaranje in 16 procentov na majhen pomen. Seveda je to leto 2025 zadnjo s takimi podatki, glede na spremembo bagatelnih kaznivih dejanj v prekrške bo kar dobršen del tega umikov predlogov zavržen, zaradi umika predloga ali pa majhnega pomena v naslednjih letih seveda odpadel. Še vedno pa je največji delež zavržen zato, ker iz kazenske ovadbe ne izhaja utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja. To pa je dokazni, to pa je dokazni prag, dokazni standard za začetek kazenskega pregona.

Kljub temu se pa moram vseeno mogoče ZNUJS tukaj dotakniti, kljub temu, da je veljal ZNUJS samo mesec in dva dni, na koncu lanskega leta, pa smo že takrat kar precejšen velik upad zaznali, kar je, trikrat se je povečalo število zavrženj, zaradi tega, ker je bilo treba zavreči tiste zadeve, ki niso več kazniva dejanja in tudi bistveno manjše število obtožnih predlogov je bilo vloženo.

Ja, torej v dobrih 34 odstotkov od vsega tega, kar smo dobili na tožilstvu, pa se je tožilstvo odločilo, da gre v kazenske postopke. Vloženih je bilo v lanskem letu 7900 obtožnih aktov. Od tega je pa treba zdaj povedati, da je kar zelo velik delež obtožnih aktov s hkratnim vloženim kaznovalnim nalogom. Veliko je obtožnic, pri katerih je vložen zraven tudi sporazum o priznanju krivde. In če upoštevamo še tista priznanja, sprejeta priznanja na predobravnavnih narokih, ki so pogosto plod dogovarjanja tožilcev pred predobravnavnim narokom, je dejansko sodišče moralo iti v kazenski postopek samo v 21 procentov vseh teh zadev, kar smo mi dobili. to se pravi, od tistih 34, kar prepustimo na sodišče, se brez sojenja konča še 13 procentov. Zakaj to poudarjam, še enkrat, zato ker kaže na to, da tožilstvo ne generira sodnih zaostankov.

No, pa smo pri obsegu, pri uspehu obtoževanja, ki ga izkazuje delež obsodilnih sodb glede na vse sodbe, ki so bile izdane v letu 2025. Tu lahko resnično pohvalim državno tožilstvo, presegli smo obsodilnost nad 80 procentov in se je ta znašala v letu 2025 kar 90,6 procentov, kar je najvišji delež v zadnjih letih. Tu je še posebej pomemben podatek, ki ga je potrebno kot pohvalno izpostaviti, povišanje deleža obsodilnih sodb na Specializiranem državnem tožilstvu, ki je v letu 2025 znašal 77,2 procenta, kar je tudi prav tako najvišji delež v zadnjih petih letih. Zdaj, kakšne so pa sankcije? Med sankcijami tradicionalno ostaja največji delež pogojnih obsodb, se je pa ta v primerjavi z letom 2024 zvišal. Zakaj, pa seveda, ker se je temu primerno znižal potem odstotek izrečenih zapornih kazni. To je posledica manjšega števila kaznivih dejanj zaradi prehajanja državne meje. To so bile praviloma

priporne zadeve, ki so bile vedno tudi izrečen zapor in to je vse logična posledica tega. Seveda na pripad teh zadev pa mi nimamo vpliva. To je politika policije pri odkrivanju kaznivih dejanj: kakšne imajo prioritete ali pa kakšna je dinamika izvrševanja v družbi. Malo manj smo sicer opravili v letu 2025 pogajanj in malo manj smo sklenili sporazum o priznanju krivde, ampak kar je pa pomembno, so pa očitno tožilci detektirali ta prave zadeve, kjer so stekla pogajanja, saj so bili glede na sklenitev sporazuma v primerjavi z začetimi pogajanji kar v 92 odstotkih uspešni in sklenili sporazum, ki je bil, potem na sodišču tudi sprejet in izdana obsodilna sodba. Torej, rezultati dela so vsekakor dobri, ne le po količini dela, ampak tudi po uspešnosti obtožnih aktov oziroma po kakovosti dela. Pomemben kazalnik učinkovitosti državnega tožilstva pa se kaže tudi v podatku o odvzemu premoženjske koristi pridobljene s kaznivimi dejanji. Ker je skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je bila predmet začasnih zavarovanj na zadnji dan v letu 2025 je znašala 151 milijonov 917 in še nekaj evrov. Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je bila pa dejansko predmet začasnih zavarovanj pa je znašala 54 milijonov 912,548 evrov. Tožilstva so tudi vložila 154 predlogov za zavarovanje odvzema premoženjske koristi in v 143 primerih so sodišča tudi odredila zavarovanja, kar predstavlja, da bo s temi predlogi tožilstvo v celoti uspešno v 93 odstotkih. To resnično izkazuje sistematično in učinkovito namenjanje pozornosti temu finančnemu vidiku izvrševanja kriminala, ki po našem prepričanju ne sme biti dobičkonosno. Kot sem pa povedala, pa smo v letu 2025 dejansko zaznali to. zaskrbljujoč trend povečanja števila kaznivih dejanj mladoletnikov in medvrstniškega nasilja. Opažamo tudi, da se nam izjemno povečuje število zadev organiziranega kriminala, obsežnejših in zahtevnejših zadev tako na okrožnih državnih tožilstvih kot na Specializiranem državnem tožilstvu in seveda tudi vse, kar je povezano s kibernetsko kriminaliteto. To je, če rečem to, kar je bistvo tožilstva, naš temelj dela, to se pravi pregon storilcev kaznivih dejanj, kar je temeljna naloga. Seveda je tožilstvo tudi več kot to. Tožilstvo je bilo izjemno aktivno v letu, predvsem Vrhovno državno tožilstvo ob sodelovanju tudi praktikov iz prve stopnje, izjemno aktivno pri podajanju pripomb, mnenj, predlogov. Zelo smo tvorno sodelovali v zakonodajnih postopkih ter pri pripravi podzakonskih aktov povezanih z delom tožilstva. Seveda ne moremo mimo tega, da živimo v 21. stoletju, kjer se vse tudi digitalizira. Digitalizirana oziroma digitalna preobrazba postaja naša strateška nuja. Tega se zelo zavedamo. Že prej sem vam omenila, da smo pionirji na področju uvajanja umetne inteligence v naše delo. Temu je namenjen projekt virtualnega pomočnika. Zaključili smo tudi projekt zelene sejne sobe. To ne gre zgolj samo za tehnološke novosti, ampak imamo tudi, to so nekako ključna orodja za hitrejšo izmenjavo podatkov in večjo dostopnost storitev. Vzpostavljena je bila tudi elektronska izmenjava nekaterih dokumentov med policijo in državnim tožilstvom, kar seveda izboljšuje učinkovitost postopkov. Tudi pospešeno se ukvarjamo in dogovarjamo o digitalizaciji v pravosodju, skupaj tudi s sodiščem.

Če zaključim. Glavni izzivi, ne samo naši uspehi, kaj pa ostajajo glavni izzivi ali pa največji problemi, kaj tožilstvo v letu 2500 do 2500, 2025 morebiti večkrat sicer opozarjalo, pa nismo bili uspešni pri tem, da bi povedali kaj je za učinkovit pregon sploh

obsežnejšega, zahtevnejšega kriminala tožilstvo potrebuje. Ne le tožilstva, država. Problem na sistemski ravni ostajajo visoki oziroma višji dokazni standardi za posamezna procesna opravila, kot je to v tujini, zapletena zakonodaja, zastarel kazensko pravni okvir. Menimo, da je nujno potrebna celovita reforma kazenskega področja, sploh na področju prikritih preiskovalnih ukrepov. Še vedno ostaja odprto vprašanje vzpostavitve učinkovitih pravnih in institucionalnih mehanizmov za obravnavo premoženja zaseženega. Nimamo vzpostavljenega organa za iskanje in sledenje Aro ter za upravljanje premoženja nezakonitega izvora. Aro to so vse projekti, na katere se v Sloveniji čaka. Mogoče o teh izzivih pri kaznivih dejanjih korupcije, gospodarskih kaznivih dejanj, kibernetske in podobne kriminalitete. Mogoče bo tudi kolega vodja specializiranega državnega tožilstva mogoče ob svoji predstavitvi še kaj povedal ali pa na vaša vprašanja.

Ja, kaj ostaja rak rana državnega tožilstva, pa ne samo državnega tožilstva, mislim, da pravosodja nasploh. Predolgi postopki, če smo zelo učinkoviti pri teh, bom rekla, lažjih, enostavnejših zadevah, pa seveda imamo problem pri kompleksnih, zahtevnih postopkih, tam, kjer je veliko število obdolžencev. Tudi tu smo se lotili na tožilstvu tega problema, pregledali naše procese. Temu je tudi zdaj namenjen eden od projektov, ki ga izvajamo z Evropsko komisijo preko Sveta Evrope, kjer skušamo, mi smo ga poimenovali projekt strokovnjaki, kjer skušamo najti, analizirati grla ozka, kako bi lahko še kaj pospešili. Ta projekt je sestavljen iz treh stebrov. En steber je že v bistvu končan in je odlična popotnica za naprej. Namreč, strokovnjaki iz Sveta Evrope so pregledali vso našo zakonodajo na področju, tem področju, kjer se tiče gospodarskega kriminala, pranja denarja in tako naprej. Naredili primerjalno pravni prikaz z ostalimi evropskimi državami, da vidimo kje smo mi in kje je Evropa. V nadaljevanju bomo pregledali ta ozka grla pri našem delu in naprej nekako naredili, kako naprej, da tudi te večje zadeve pohitrimo. Torej, leta 2025 je pokazalo, to mislim, da se lahko strinjamo, da je državno tožilstvo sposobno bilo uspešno odgovoriti na bistveno večje obremenitve v taki zasedbi, kakršni smo bili in da smo v velikem odstotku uspeli v hitrih pričakovanih rokih rešiti tako veliko povečano število kazenskih ovadb. Tožilstvo je delovalo učinkovito ob visoki kakovosti dela in ob z jasnim sledenjem izvajanja prioritet politike pregona. Tukaj bi jaz mogoče zaključila, pa sem odprta naprej za vprašanja. Hvala za besedo.