Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo, spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani zunanji gostje, najprej en lep pozdrav, gospe Suzani Lari Krause za vašo predstavitev.

Zdaj, uvodoma moram reči in moram pohvaliti hitro delo ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja in njegovo prizadevanje, da bo na tokratni(?) seji izpostavil tudi zadnjo točko, ki ste jo omenila. hitro podporo, podporo in omembo obsežnim škodnim zahtevkom, ki so se zgodili v prejšnjih dneh v Sloveniji. In tukaj se res jaz osebno strinjam, da v bistvu bo treba čim prej začeti črpati sredstva iz teh podpornih inštrumentov, ki jih ima Evropska unija na področju kmetijstva

in zagotoviti nekako slovenskemu kmetu vsaj malo majhno ublažitev te škode, ki jo je utrpel. Vsi se zavedamo, da teh obsežnih škod je v zadnjih letih zmeraj več in jaz upam, da bomo nekako našli neke, neke rešitve, ki bodo nekako slovenskega kmeta obvarovala. Predvsem pa tudi našli to rešitev, da bodo vsi ti zahtevki, ki so bili podani, od kmetov, tudi čim prej izplačani. Jaz verjamem in tudi sem slišal, da si minister prizadeva, da bi bili ti zahtevki tudi iz prejšnjih let povrnjeni kmetu. Ker se morate zavedati, če kmet ima nekaj v dobrem, tudi kmetu nič ne pomaga. Kmet, ko gre v trgovino rabi plačati vsako stvar, nima nič v roki, bom plačal čez nekaj časa. Tako da, hvala vam za to.

Zdaj gradivo, ki smo ga pridobili za naslednjo sejo v Luksemburgu, je kar obsežno - jaz sem si ga pogledal. Kar nekaj točk je, nekaj poudarkov na področju ribištva. Zdaj, nekaj stvari je potrebno nekako pohvaliti. Mogoče bom pa tako rekel, tudi na področju ribištva te zadeve, ki ste jih omenili, me zanima tudi, po kakšni stopnji to vpliva na slovensko ribištvo, ker sami ste omenili, da naj ne bi vplivalo. Ampak me recimo tukaj, tukaj ste rekli poudarek na modernizaciji flote, vključevanje akvakulture, predvsem me pa zanima ta regionalni pristop za Jadransko morje. Vsi se zavedamo, da je pomembno, pomembno upoštevati posebnosti Jadrana, ki se obravnavajo v okviru prilagojenih večletnih načrtov upravljanja in me tukaj zanima recimo, kako bo se upoštevalo nekako tudi specifike Slovenije? Sami vemo, da je stanje staležev v severnem Jadranu po nekih znanstvenih ocenah na nekaterih področjih ribez problematično in tukaj me zanima tudi v bistvu, kako se bodo ti trendi nekako poskušali to rešitev tudi sami odpraviti to problematičnost?

Zdaj, akvakultura, nadzorovano gojenje. Mislim, da v Sloveniji ga imamo in me tukaj zanima, katere konkretne ukrepe Slovenija predvideva za nadaljnji razvoj trajnostne akvakulture?

Zdaj, če gremo naprej. Prej sem že malo omenil, tako da moje zelo direktno vprašanje kakšne konkretne posledice za slovenske ribiče se pričakuje zaradi predvidenih prilagoditev ribolovnih možnosti v severnem Jadranu za leto 2027? Tako.

Zelo pomembni točki so tudi točka o gnojilih: Akcijski načrt Evropske unije za gnojila in prizadevanja za boljši položaj kmeta v prehranski verigi. Tako da, to se mi zdi zelo pomembno. Zdaj, če pa se poskušam vse malo strniti, bom rekel tako. Prihodnji razvoj skupne kmetijske in ribiške politike mora temeljiti na sorazmernih rešitvah predvsem na zmanjševanju administrativnih bremen, večji prožnosti držav članic ter posebnem upoštevanju malih proizvajalcev - mi vemo, da v Sloveniji imamo večinoma male proizvajalce -, družinskih kmetij, slovenskega podeželja - slovenskega kmetijstva brez družinskih kmetij ni -, malega priobalnega ribolova in območij z z naravnimi omejitvami. Mogoče čisto za informacijo. Od včeraj naprej imamo nov park v Republiki Sloveniji, ki smo ga sprejeli v občini Ilirska Bistrica in se nadejamo tudi tam dodatnega razvoja.

In če zdaj povzamem.

Samo na ta način bo mogoče dolgoročno zagotoviti konkurenčno in trajnostno slovensko in tudi evropsko pridelavo hrane.

Tako da, najlepša hvala.