Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni.

Dovolite mi, da uvodoma opravičim ministra in oba državna sekretarja, ki se seje nista mogla udeležiti zaradi drugih obveznosti, in se vam zahvaljujem, da vas lahko seznanim s točkami dnevnega reda, ki bodo obravnavane na tokratnem zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo.

Sporočilo o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2027. V okviru te točke bo Evropska komisija predstavila sporočilo o stanju skupne ribiške politike ter posvetovanje o ribolovnih možnostih za leto 2027.

Gre za osrednji dokument, ki opredeljuje načrtovani pristop komisije pri oblikovanju ribolovnih možnosti in služi kot podlaga za kasnejše sprejemanje letnih uredb o dovoljenem ribolovu v prihodnjem letu. Ob tem želim poudariti, da ciljne vrste rib, ki jih lovijo slovenski ribiči, niso vključene v sistem kvot in omejitev ulovov, kot ga določa režim skupne ribiške politike. Ne glede na to, da se ta položaj Slovenije nekoliko razlikuje od nekaterih drugih držav članic, pa bomo z veliko pozornostjo spremljali predlog, ki ga bo Evropska komisija jeseni letos podala v zvezi z ribolovnimi možnostmi v Sredozemlju in Črnem morju. Opozorili bomo tudi na nujnost po prilagojenih ukrepih, ki bodo upoštevali posebnost malih ribiških flot.

S področja ribištva, bo komisija predstavila tudi poročilo o oceni izvajanja skupne ribiške politike. Evropska komisija v poročilu, da je bil v zadnjem desetletju dosežen napredek pri trajnostnem upravljanju ribolovnih virov, vendar ostajajo pomembni izzivi zlasti v Sredozemlju, kjer številni ribji staleži še vedno niso obnovljeni in trajnostne ravni. Poročilo izpostavlja še zlasti potrebo po krepitvi odpornosti sektorja, zmanjšanju administrativnih bremen ter večji podpori malemu priobalnemu ribolovu in lokalnim skupnostim kar bo pomembno tudi pri oblikovanju prihodnje vizije Evropske unije za ribištvo in akvakulturo do leta 2040.

V okviru opredelitve Slovenija pozdravlja pripravo celovite ocene izvajanja skupne ribiške politike. Pri tem opozarja na potrebo po upoštevanju posebnosti malih ribiških flot in obalnih skupnosti ter na zagotavljanje sorazmernih rešitev, ki ne bodo ustvarjale dodatnih administrativnih in finančnih bremen. Potrebno je ohraniti tudi dolgoročno sposobnost sektorja za oskrbo trga s trajnostjo in morsko hrano. V povezavi s Predlogom Uredbe o izvajanju podpore ribištva in akvakulture za obdobje 2028 do 2034 se predvideva, da bo predsedstvo skušalo doseči delni splošni pristop glede Predloga Uredbe o izvajanju podpore. Tekom obravnave je bil osnovni predlog pomembno nadgrajen. In sicer je v okviru ribiške ovojnice pomeni zamejena sredstva za izvajanje podpore v sektorju ribištva in a kulture znotraj enotnega sklada poleg ukrepov ribištva in akvakulture. Omenjena tudi potreba po financiranju zbiranja podatkov o ribištvu ter nadzora ribištva kot sofinanciranje predelave in trženja ribiških proizvodov. Ključna je tudi določba, ki omogoča prenos podjetja z namenom generacijske obnove ribiškega sektorja. Pomemben je tudi pristop preprečevanja dodatnih administrativnih in finančnih bremen. Slovenija podpira predlog predsedstva za skupno stališče sveta. Za nas so posebej pomembne rešitve, prilagojene malemu priobalnemu ribolovu ter spodbujanju akvakulture.

Glede prihodnje skupne kmetijske politike za obdobje 2028-2034. V okviru kmetijskih točk se bo nadaljevala razprava o prihodnji skupni kmetijski politiki za to obdobje. Razprava se tokrat osredotoča na iskanje ravnotežja med skupnimi cilji Evropske unije ter večjo prožnostjo in subsidiarnostjo pri izvajanju na nacionalni ravni. Po novem naj bi države članice imele širši manevrski prostor pri prilagajanju ukrepov s svojim razmeram ob hkratnem ohranjanju enotnega evropskega okvira in jasno določenih skupnih ciljev.

Pri obravnavi zakonodajnega svežnja je bil dosežen napredek, zlasti pri večji jasnosti in prožnosti določb, vključno z nezavezujočo naravo nacionalnih priporočil, bolj ciljnim pristopom pri regresivnem plačilu ter dodatnim možnostim prilagoditev pri vezani podpori. Pomemben korak predstavlja tudi prenos določb, ki se nanašajo izključno na SKP, v SKP uredbo ter okrepljena pravna javnost, jasnost glede sklica na definicijo kmeta. Slovenija glede tega poudarja potrebo po uravnoteženem pristopu, da politika Evropske unije ostaja dovolj enotna, da zagotovi enake pogoje na notranjem trgu, hkrati pa dovolj prilagodljiva za učinkovito naslavljanje nacionalnih posebnosti,

zato je ključna prožnost držav članic ter zmanjšanje administrativnih bremen ob ohranjanju ciljno usmerjenih in izvedljivih ukrepov. Nadaljevala se bo tudi razprava o razmerah na kmetijskih trgih, tokrat predvidoma ob prisotnosti kmetijskega ministra oziroma visokega predstavnika Ukrajine.

Kmetijski trgi ostajajo pod vplivom kombinacije stroškovnih pritiskov, geopolitičnih negotovosti in vse pogostejših podnebnih ekstremov, kar zmanjšuje stabilnost trgov ter odpornost kmetijske proizvodnje. To se odraža v slabših tržnih razmerah in več sektorjih tudi v Sloveniji.

Trenutno je v ospredju reševanje problematike v sektorju gnojil. Napovedan je izredni ukrep pomoči Evropske unije za kmete v višini 540 milijonov evrov. Podrobnosti ukrepa bodo znane v kratkem, v nadaljevanju pa bo govora še o enem paketu ukrepov za gnojila. Slovenija pozdravlja ukrepe za stabilizacijo kmetijskih trgov, še zlasti v sektorju gnojil, ter poudarja potrebo po dolgoročnih sistemskih rešitvah na ravni Evropske unije, ki bodo okrepile odpornost sektorja, zagotovile prehransko varnost in izboljšale predvidljivost pogojev za kmete. Predvidena je bila tudi sprememba skupne kmetijske politike 2023 do 2027 s področja gnojila, a je bila ta točka umaknjena, kar je bilo predhodno usklajeno. Kljub temu, da je bila točka umaknjena, vam želim podati nekaj kratkih podatkov o tem, čemu je bila namenjena. Konkretno gre za uvedbo nove vrste intervencije, ki bo državam članicam omogočila izjemno in začasno likvidnostno pomoč kmetom, ki jih je prizadelo zvišanje cen gnojil zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Fiksni znesek na hektar, sofinanciranje do 65 odstotkov iz drugega stebra, uporaba neuporabljenih sredstev, možnost dodatnega nacionalnega financiranja do 200 procentov, izplačilo podpore kot fiksni znesek na hektar preko strateških načrtov skupne kmetijske politike. In drugič, možnost izplačevanja višjih predplačil ter možnost izplačila predplačil pred 16. oktobrom 2026, da se podpre denarni tok kmetov. Tretjič, zagotovitve možnosti prilagoditve dodelitev neposrednih plačil za koledarsko leto 2027. Gre za prenos med stebroma, da se omogoči prožno načrtovanje podpore kmetom v zadnjem letu strateških načrtov SKP. Slovenija pozdravlja vse predvidene ukrepe. Obravnavanih bo tudi več informativnih točk, med njimi poročilo o konferenci direktorjev plačnih agencij in konferenci MedFish4Ever ter o napredku obravnave pri nekaterih pomembnejših aktualnih zakonodajnih predlogov, kot so SKP po letu 2027, revizija ekološkega kmetovanja, zaščita živali med prevozom in rastlinski razmnoževalni material.

Dovolite mi, da vas obvestim še o 1. točki, ki jo bo izpostavil minister, pravzaprav o vsebini. Slovenija bo v razpravi o razmerah na kmetijskih trgih opozorila, da se v Sloveniji kmetje že več let soočajo z obsežnimi škodami zaradi pozebe, toče, poplav in suše. Slovenijo so prejšnji teden ponovno prizadela huda neurja, ki so povzročila precejšnjo škodo tako na infrastrukturi kot tudi na kmetijstvu. Takšni dogodki postajajo vse pogostejši in dodatno potrjujejo potrebo po krepitvi odpornosti evropskega kmetijstva. Zato so hitri podporni instrumenti na ravni Unije ključni in tu ima pomembno vlogo kmetijska rezerva, hkrati pa potrebujemo sistemske rešitve za daljši čas za večjo odpornost kmetijstva. O tem bo minister obvestil evropskega komisarja za kmetijstvo. Hvala za vašo pozornost.