Hvala lepa za besedo.

Vse lepo pozdravljam na 1. seji. V prihodnje se bomo še pogosteje srečevali kot do zdaj, ko smo se tu pa tam samo.

Torej, Vlada meni, da je pobuda pomembna z ustavno pravnega vidika, zato predlaga, da Ustavno sodišče obravnava. Hkrati pa ocenjuje, da je Zakon o dolgotrajni oskrbi v pretežnem delu ustavno skladen. Pri štirih določbah pa sama ugotavlja neskladje z ustavo in predlaga njihovo razveljavitev. Ključna stališča Vlade so pa naslednja: obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je ustavno dopustno, torej dolgotrajna oskrba predstavlja eno temeljnih socialnih tveganj sodobne družbe, zato je njena ureditev kot obveznega socialnega zavarovanja skladna z načelom socialne države in pravico do socialne varnosti iz 2. in 50. člena Ustave. Drugič, obvezni prispevek sam po sebi ni protiustaven, prispevek predstavlja zakonit in sorazmeren poseg v premoženjske pravice posameznika, saj zasleduje legitimen cilj dolgoročno stabilno in solidarno financiranje sistema dolgotrajne oskrbe. Zato Vlada ocenjuje, da zakon ni v neskladju s 33. členom Ustave, torej pravice do zasebne lastnine, niti s 40. členom Ustave svobodna gospodarska pobuda. Vlada ocenjuje, da težave pri izvajanju posameznih pravic, da te ne pomenijo same po sebi protiustavnosti zakonske ureditve.

Sistem dolgotrajne oskrbe se uvaja postopoma, vemo, da so z njim težave, vendar pa morebitne organizacijske ali kadrovske težave pri izvajanju pomenijo vprašanje izvrševanja zakona in morebitnih zakonskih sprememb in ne njegove ustavne skladnosti. Pobudnik izhaja iz napačne predpostavke glede čakalnih vrst. Navedeni podatki se nanašajo predvsem na prošnje za institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu, ne pa na dejanske potrebe oziroma čakalne vrste v sistemu dolgotrajne oskrbe. Poleg tega ena oseba pogosto vloži več prošenj, zato se število evidentiranih prošenj ne predstavlja dejanskega števila čakajočih. V mnenju je tudi potem aktualizirano stanje čakajočih po tem Zakonu o socialnem varstvu, ki ga vodi Skupnost socialnih zavodov. Vlada pa ugotavlja dve dejanski, po mnenju Vlade protiustavnosti zakona. Prvič, prispevek za osebe, ki poleg redne zaposlitve opravljajo še postransko dejavnost, tako imenovani popoldanski espe, dopolnilna dejavnost na kmetiji in podobno. Namreč, te osebe so že vključene v obvezno zavarovanje iz delovnega razmerja, dodatni prispevek pa jim ne prinaša nobenih dodatnih pravic. In takšna ureditev pomeni neenako obravnavo in je po oceni Vlade v neskladju s 14. členom Ustave. In drugič, prispevek od pokojnin, Vlada namreč meni, da obremenitev pokojnin z dodatnim prispevkom posega v ustavno varovano pravico do socialne varnosti ter ni skladna z načelom socialne države. Zato ocenjuje, da sta tretji odstavek 55. člena in deseti odstavek 56. člena Zdosk v neskladju z 2. in 50. členom ustave. Zato je mnenje Vlade Republike Slovenije, da bi Ustavno sodišče potrdilo, da ureditev obveznega sistema dolgotrajne oskrbe in obveznega zavarovanja ni v neskladju z Ustavo, da bi ugotovilo, da

ZDOsk-1 ni v neskladju s 33. členom Ustave in 14. členom Ustave, in da bi ugotovili, da sta prvi odstavek 55. člena in četrti odstavek 56. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi v neskladju s 14. členom Ustave zaradi neupravičene dodatne obremenitve oseb, ki poleg zaposlitve opravljajo še postransko dejavnost, in da bi ugotovilo, da sta tretji odstavek 55. člena in deseti odstavek 56. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi v neskladju z 2. in 50. členom Ustave zaradi obveznosti plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin, ter da te določbe razveljavi. Takšno stališče po eni strani varuje ustavne temelje novega sistema dolgotrajne oskrbe, po drugi strani pa odpravlja posamezne rešitve za katere vlada ocenjuje, da niso v skladu z Ustavo.

Hvala.