Najlepša

hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni spoštovani minister, predsednik zbornice, vsi ostali vabljeni, poslanke in poslanci!

Uvodoma, tako kot ste tudi predlagatelji širitve seje povedali, pa se tudi v Poslanski skupini Svoboda absolutno pridružujemo in sočustvujemo z vsemi prizadetimi, bodisi glede na to, da smo na Odboru za kmetijstvo vsem kmetijskim gospodarstvom, pridelovalcem in kmetom, pa vendar, kar smo imeli priložnost in moč spremljati preko medijev v zadnjih dneh, vemo, da je škoda bistveno širša, zato bi rada izrazila sočutje čisto vsem, vsem, ki so bili prizadeti, se pravi, v svojih bivalnih območjih, hišah, infrastruktura, ceste, dovozne poti, vsi ostali, vse ostale javne ustanove in seveda se zahvaliti tudi vsem, ki so tako kot vse do sedaj pristopili na pomoč in ravno tako prostovoljcem.

Zahvaljujem se za sicer predstavitev poročila Kmetijsko gozdarske zbornice in območnih enot. Ob samem sklicu seje, ko je bilo gradivo priloženo, sem ga prebrala, ker je bilo poročano na katerih območjih, se pravi po občinah in po območnih enotah, kje so se škode zgodile. Morda sem danes pričakovala, da bo nekoliko jasneje in drugačno poročilo, pa vendar vseeno vse informacije niso odveč. Pa mislim, da smo na odboru in na tematiki, kjer absolutna politizacija ali pa politični spektakli sigurno nimajo priložnosti ali pa se noben od tega ne želi storiti. Zato verjamem, da tudi današnja seja ni bila temu namenjena in absolutno, kot razumem, glede na celotne aktivacije, boste v zelo kratkem času, lahko pričakujemo interventni zakon, kjer nimamo, se pravi, na določenih območjih oziroma področjih, kjer se bo izplačevalo škodo, kjer ni pravne podlage za to, da se lahko aktivirajo vsi mehanizmi, kjer bo potrebna interventna zakonodaja.

Temu na žalost smo bili tudi v preteklosti že priča, pa bi si želela, da tovrstnih interventnih zakonodaj ne bi bilo potrebno pripravljati. V letu 2023 katastrofalne poplave v zelo velikem obsegu. Tako da na kakšen način se interventna zakonodaja lahko na hitro spiše, kjer je potrebna in da se lahko tudi pomaga, smo bili, smo že pokazali. zato verjamem, da bo to v zelo kratkem času, sploh pa na območjih, kjer ste s Kmetijsko gozdarske zbornice predstavili, da je sto procentna škoda in kjer stroka pozna, da ni povratka, se pravi, da ni možnosti, da bi se tam pridelek pridelal in da je dejansko finančna oziroma ekonomska nestabilnost za kmete praktično vidna že vnaprej, da boste tam nekoliko drugače pristopili.

Moje siceršnje vprašanje oziroma pa potem se bom tudi v zadnjem delu navezala na same sklepe glede na predstavitev in poročilo in na postopke aktivacije. Se pravi, bodisi Vlade bodisi ministrov bodisi zbornice bodisi svetovalne službe, pa smo preko medijev veliko, veliko spremljali, kako bodo hitrejše in drugačne aktivacije, je konkretno vprašanje, pa ne glede na to, ali bo minister odgovoril ali pa predsednik zbornice; ali ste v teh postopkih kaj spremenili, nekoliko drugače naredili kot v preteklosti? Ker kot sem razumela, je v bistvu postopek enak kot do sedaj. Se pravi, da se zadeva ni dejansko nič spremenila in se je aktiviral mehanizem, kot je bil do sedaj. Absolutno se strinjam, da jih je potrebno tudi določene anomalije in ovire v sistemu tudi preko uprave pa ministrstva in območnih občinskih komisij, da je potrebno skrajšati veliko neuspehov, pa si želim v prihodnje ravno zaradi pomoči potrebni, da se bo to v prihodnje uspelo zagotoviti.

Edini in osnovni cilj, kar je, je, da se zagotovijo izplačila dovolj hitro vsem tistim, ki jih potrebujejo in verjetno bodo pripravljeni programi na način, kjer je škoda na kmetijskih zemljiščih, na pridelku in dejansko na kmetijski mehanizaciji, se pravi tudi na infrastrukturi. Tako da moje vprašanje naslednje je, ali bo interventna zakonodaja zagotavljala dejansko izplačila kot predujem, se pravi, za vse tiste oškodovance, za katere že danes veste, da je nastala sto procentna škoda in boste na ta način pohitrili ali obstaja že kakršnakoli drugačna rešitev,

ki jo boste prinesli na mizo, kjer bomo zakonodajo absolutno obravnavali in bi si želeli, da bi le ta bila po skrajšanem, po hitrem, po nujnem postopku, zato, ker ne bi želeli ovirati niti v parlamentu, da bi se da bi dejansko prišla pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Pri sami zakonodaji je zelo pomembno pa ne bi morda sama pametovala, kako racionalno, strokovno, transparentno in ciljno zagotoviti sredstva za tiste, ki potrebujejo v tako velikem sistemu, tudi v programu Ajda v preteklosti smo bili tudi priča, da je bilo nekaj pozivov, da so izplačila bila netransparentna, neracionalna za to na ta način ali imate že varovalke in mehanizme, kako se bo to zagotovilo, da bodo absolutno dobili pomoč vsi tisti, ki jo potrebujejo.

Pozdravljam pobudo, da se bo Evropski komisiji podal predlog dejansko evropskemu komisarju. Do sedaj so bili vedno izredno naklonjeni, tudi v času katastrofalnih poplav, tako da verjamem, da boste tudi na tem področju uspešni. In imam še vprašanje ali informiranje in obveščanje dejansko pridelovalcev in kmetov bo potekalo tudi skozi klicni center 114, ki se je v preteklosti izkazal kot učinkovit. In so bili zelo hvaležni za tako obveščanje. In ali boste uporabili tudi mehanizem SMS obvestili preko same Agencije za kmetijske trge za to, da bo hitreje prišla informacija, kar je v preteklosti večkrat bilo povedano, da so morda neinformirani, kar bi se mi zdelo smiselno, da se ohranjajo določene, določeni ukrepi, ki so bili v preteklosti vzpostavljeni. To, da v bistvu je bila prva kljukica, tako kot ste predsednik povedal opravljena, to pomeni, da ne obveščajo agencij oziroma svetovalnih služb za višjo silo za sama izplačila subvencij, me veseli, da je tudi učinek, se pravi samih investicij, se pravi tudi v zadnjih štirih letih Agencija za kmetijske trge v znesku petih milijonov digitalizacije in naprednih mehanizmov so to koraki, ki jih bomo morali v prihodnje v kmetijstvu o njih razmišljati, kako olajšati in hkrati narediti odpornejše kmetijstvo. In obenem 70 procentno sofinanciranje, kar bi si želela, da bodo rezultati uspešnejši, da se bodo lahko kmetje lažje odločali za dejansko zavarovalne premije, za katere govorijo, da so še vedno izredno prekompleksne in previsoke, da bo učinek, kjer smo zagotovili v preteklem mandatu višje sofinanciranje, da bo obrodilo sadove, predvsem jim pomagalo in da ne bo potrebna nikoli aktivacija in absolutno, da se izplačilo, kjer se je odlok in priprava programa pripravila v prejšnjem sklicu tudi pod mojim vodstvom ministrstva, da se bo izplačalo v čim hitrejšem času in da bo to do avgusta, me absolutno veseli. Postopki so dolgotrajni, velikokrat smo jih skušali pospešiti, pa vendar ni odvisno od enega samega politika ali pa tistega, ki vodi določeno inštitucijo, ampak od vseh nas, kakšna je dobra volja. Tako da predvsem si želim, da če bi lahko res krajša obrazložitev, kateri koraki so drugačni, da se bodo postopki pohitrili in kaj se razlikuje od danes, se pravi od zadnje nesreče, ujme, ki nas, ki je doletela Slovenijo, do tiste predzadnje.

Samo kar se tiče sklepov in glede opredelitve tudi v Poslanski skupini Svoboda smo vložili in predlagali sklepe, pa verjamem, da jih bomo složno podprli. Se pravi, glede na poročilo, ki ga imamo danes preliminarno za oceno škode predlagamo ministrstvu, da v enem, odbor predlaga, da v roku enega meseca po samem zaključku programa odprave posledic neurij s točo za kmetijsko proizvodnjo in se seznani odbor s poročilom o izplačevanju škod in drugih ukrepih pomoči potrebnim kmetijskim gospodarstvom zato, da vidimo v kakšnem obsegu se meri dejanska uspešnost in kako je bilo ministrstvo oziroma Vlada učinkovita.

Drugi sklep, ki ga v poslanski skupini predlagamo je, da se Vladi Republike Slovenije predlaga, da v interventnem zakonu, pa to ste tudi že morda v drugačnih ukrepih omenjali, za odpravo posledic neurij s točo v kmetijski proizvodnji prizadetim pravnim in fizičnim osebam, ki so zavezanci, odpiše davek v skladu z zakonom o davčnem postopku za vsaj za čas dveh kmetijskih sezon. Se pravi, menimo, da je to tudi eden izmed učinkovitih ukrepov, kjer lahko finančno razbremenimo res tiste najbolj prizadete. In tretji ukrep, ki ga predlagamo odbor Vladi, da v interventnem zakonu vsem prizadetim pravnim in fizičnim osebam poleg možnosti odpisa obveznosti plačil za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvidi tudi možnost odpisa plačil

za socialno zavarovanje vsaj za obdobje dveh kmetijskih sezon, tako da si prizadeta območja in kmetijska gospodarstva dejansko lahko opomorejo in na ta način menimo, da so predlogi nastavljeni za interventno zakonodajo, kako bi lahko še bolje, glede na vse predloge, ki smo jih pa tudi slišali, še dodatno pomagali.

In morda se še opredelim do samih sklepov predlaganih iz Poslanske skupine NSi, SLS in Fokus. Absolutno, kot sem že povedala, tu ni prostora, da bi se delili, pa vendar bi se rada opredelila, zakaj bom, kako bom glasovala.

Prvi sklep, ki je predlagan, se pravi, da se pospeši izplačilo škode iz preteklega leta zaradi suše in pozebe. Ne bom sklepu nasprotovala, vendar se bom vzdržala. Zakaj? Ravno zato, ker je bilo slišano, da postopki že tečejo, se pravi, sklep, ga razumem, da želite še nekoliko politično obarvati, pa vendar, zadeva je že v samem teku in ne vidim smisla v samem sklepu.

Drugi sklep, se pravi, da se predstavi Evropski komisiji, tako kot ste že povedali, bom podprla.

Tretji sklep, da se aktivno informira tudi o samih posojilih in garancijah, tudi.

Četrti sklep pa, da se avtomatsko uveljavi višja sila je tudi sam predsednik zbornice. In v medijih je bilo zasledeno, da dejansko so to postopki, ki že potekajo s celotnim procesom digitalizacije zadnjih let in da se je to uspelo doseči. Zato menim, da je sklep praktično brezpredmeten, ampak razumem, da je to tudi podprto.

Tako da jaz se vam zahvaljujem za vso opravljeno delo, predvsem pa, da bomo kmalu na mizi imeli interventno zakonodajo, o kateri bomo lahko tudi razpravljali v zelo kratkem času in da bodo ljudje dobili vso potrebno pomoč. Hvala lepa.