Hvala predsednica.

Spoštovani članice in člani odbora, predstavniki kmetijskih organizacij in drugi vabljeni!

Najprej se zahvalim predlagateljem, Kmetijski zbornici, za izčrpno poročilo in tudi za vse aktivnosti že od, bomo rekli, začetka prejšnjega tedna, ko so se te ujme po celotni Sloveniji začele dogajati. Pa že prej smo imeli tudi pri Spodnji Savinjski dolini sušo in tako naprej. Torej, letošnje leto je za določena območja po Sloveniji, kar se tiče kmetijskega sektorja, res zahtevno in zaradi tega seveda vsi skupaj z zaskrbljenostjo zremo v nebo, ker če ni napovedanih padavin, se že bojimo takoj suše, če so napovedane padavine, se bojimo, da bo takoj ujma.

Naj povem, da se želim v začetku res zahvaliti vsem pristojnim službam Uprave za zaščito in reševanje, gasilcem, rečem tudi pristojnim na občinah, torej županom in njihovim štabom, ki so se takoj aktivirali. Vam povem iz prve roke. Takoj, praktično nemudoma po tem čudnem viharju, na Klancu pri Komendi, Klanec Breg, Nasovče in gor Zalog, občina Cerklje, so bili že gasilci na cesti in so že delali triažo in jim pomagali zaščititi, še morda narediti preventivo, da ni prišlo še do kakšnih nadaljnjih potem žrtev ali pa nadaljnje škode. Kajti veste, da takrat, ko je šok, ljudje želijo takoj zaščititi premoženje in

potem malo pozabijo nase, na svoje življenje in lezemo po strehah in tako naprej. In to moram reči, da so gasilci skupaj z ostalimi službami res dobro intervenirali, da do tega ni prišlo. Torej, vsi smo, kot si Jože omenil, spoštovani predsednik Kmetijske zbornice, zelo hvaležni za to, da so se vse te službe takoj aktivirale.

Naj povem, tudi kot minister s sodelavci sem izjemno hvaležen za delo javne službe kmetijskega svetovanja in Kmetijske zbornice, ki je v bistvu že v četrtek, pa še prejšnje dni za Podravje, za že tale in ostale že poslala takoj prva poročila, zelo dobro napisana, zelo dobro našteto in povzeto dogajanje in tudi z dodanimi fotografijami in opisom škode. To nam je pri akciji, nadaljnji akciji pri pripravi ukrepov o odzivanju in tako naprej, neprecenljiva, nepresenetljiva podlaga, ki jo uporabljamo pri svojem delu in odzivanju. Zdaj tudi naprej, tako da tu moram reči, z roko v roki smo, smo res, mislim, da hitro reagirali, vam pa povem, da smo takoj vsi skupaj šli na teren. Zbornica preko javne službe, mi s svojimi, s svojimi najožjimi sodelavci. Državni sekretar Velislav Žvipelj je bil takoj v četrtek že v Podravju, Ptuju in okolici. Državna sekretarka Erjavec je bila takoj na Gorenjskem, skupaj s predsednikom Kmetijske zbornice, obrambni minister Hajdinjak je bil na Gorenjskem potem skupaj z nami. Predsednik vlade se je takoj odzval, sva bila skupaj, vsi smo bili tamle na delu Gorenjske, ki je bil najbolj prizadet. Lahko rečem, da so bile tudi še kolegice ministrice naslednji dan potem v Podravju in res smo poskušali iz prve roke se seznaniti s temi zadevami. To je ljudem zelo veliko pomenilo, hkrati so nam pa sporočili, hvala, veliko zahvalo, da smo prišli, ampak tudi velika pričakovanja, da bomo zdaj sistem, tako kot ste rekli, spoštovani predsednik zbornice, da bomo sistem tako zagnali, da bo odziv hiter in učinkovit. Naj vam povem, da kmetje so večkratno udarjeni. Vse to, kar je doktor Podgoršek naštel, drži. Stopnja uničenja, možnosti, da se bo kaj saniralo, še kaj nadoknadilo in tako naprej. Vse to drži. Ampak poglejte, številni kmetje, ki smo bili na terenu, so ostali tudi brez gospodarskih poslopij. Nepredstavljivo je, jaz vam povem, ko kot smo včasih gledali, ne vem, poročila iz Harkova iz Ukrajine ali pa iz kje drugje tam gor je prizorišče, kot da so po bombardiranju. Kar je bilo lesenih gradenj, leseno je odneslo pa podrlo. In ljudje so hoteli zaščititi svoje stroje, mehanizacijo, si jih postavili pod kozolce. Razumete? In potem se je to porušilo še na mehanizacijo in na stroj, in na avtomobile, tako da so ostali še brez tega. Odkrilo je gospodarske objekte, v veliki meri so večje površine, večje strehe in tako naprej. To ni samo pihalo v eno smer, ampak je šlo nekako čudno okolje in to je dvignilo in odneslo. Številne lope, gospodarski objekti, kozolci in tako naprej, to je odneslo, ne vedo več, kje je. Tako da tu je res škoda večplastna in tu bomo v skladu s tem, kar ste pozvali, vi imate prvi stik s kmeti, poskušali tudi ukrepati. Kar nekaj imamo sistemskih možnosti za ukrepanje, kar nekaj imamo že izkušenj glede tega, tudi iz prejšnjih, iz prejšnjih ujm, naravnih nesreč. In bomo seveda sledili, bomo zagnali ta sistem, tako, da bo najbolj in najhitreje prišel do kmetov, tako da bodo lahko uporabili te ukrepe.

Zdaj, poleg tega, kar ste vi navedli, recimo odpis zakupnine zakupnikom na prizadetih območjih, poleg ostalih ukrepov naj že takoj na začetku poudarim, ker ljudje to morda premalo vedo, pa bomo skupaj z Uradom vlade za komuniciranje zdaj zelo okrepili informiranje ljudi, ki so nemočni, morda zdaj v stiski, kako se lotiti obnove. Na prizadetih območjih lahko v skladu

s tretjim odstavkom 5. člena gradbenega zakona začnejo nujno rekonstrukcijo. Lahko začnejo nujno rekonstrukcijo. To je zelo pomembno. Samo priglasiti morajo na pristojni upravni enoti na posebnem obrazcu za priglasitev nujne rekonstrukcije. Tudi če zdaj v tem trenutku nimajo sredstev ali pa ne vidijo, kako bodo sredstva imeli, naj to priglasijo, jih spodbujamo, z Ministrstva za kmetijstvo jih spodbujamo, da prijavijo to na obrazcu tudi če bodo kasneje začeli. Samo da ne bodo zamudili roka in sicer to morajo začeti v treh mesecih po nastanku škode. Menimo, da je to lahko dober instrument in lahko rečem, dobra zakonska možnost, da olajšamo birokratske ovire in da pohitrimo postopke obnove. V okviru te nujne rekonstrukcije lahko obnovijo celoten objekt, vključno s konstrukcijskimi elementi brez gradbenega dovoljenja. Seveda, to je pomembno, v istih gabaritih objekta. In spodbujamo, da se kmete čim bolj o tem tudi informira, pa tudi vse ostale prizadete, to velja za vse objekte, ampak jaz lahko z našega resorja pa še posebej nagovarjam kmete, da se tega, te določbe poslužijo. Obveščen sem tudi s strani Ministrstva za obrambo, da je z današnjim dnem odprta Ajda, tako da lahko začnejo občinske komisije vpisovati noter škodo, kar je osnova za to, da lahko, potem naprej škodo ovrednotimo in začnemo odplačevati. Takoj smo s sodelavci pristopili k pospeševanju izplačil. Obveščen sem, da so pravzaprav subvencije že skoraj v celoti izplačane. Kar še ni, bo zdaj v kratkem. Naročil sem, da naj se pohitri, zelo pohitri izplačevanje za lansko sušo in pozebo in tu imam zagotovila, da so že bila dana navodila. Za lansko sušo se giblje znesek skoraj osem in pol milijonov in za pozebo štiri in pol milijone in to bi lahko bilo do avgusta ali pa v avgustu izplačano. Lahko vam zagotovim, da bomo res naredili vse za to, da bo to šlo hitro.

Zdaj, da ne bom ponavljal, spoštovani predsednik zbornice, vsega, kar si dal, veliko tega bomo, bomo zagnali vse predloge, ki si jih dal. Uporabili bomo in zelo promovirali tudi možnosti mikro posojil, pa posojil do milijon evrov s subvencioniranimi obrestmi, z garancijami države preko ribniškega sklada. To mislim, da morda se tudi še premalo pozna te ukrepe, te možnosti. Ker ljudem zdaj bo veliko pomenilo, da bodo dobili za škropiva, za, ne vem, semena, za vse, kar pač bo treba na hitro nakupiti, da se bodo lahko hitro prilagodili na stanje in morda še nadoknadili in zmanjšali posledice, zaradi škode. Drugače pa generalno bi rad povedal, da država kmetijski resor sofinancira 70 odstotkov premij, zavarovalnih premij za kmetijske pridelke. In bi rad spodbudil ob tej priložnosti, da bi se res tega poslužil, 70 odstotkov je velik, velik delež. In menim, da je to eden boljših načinov, da se zavaruje finančna stabilnost pridelovalcev, torej kmetov. In škoda je, da se kje odpovedo pač zavarovanju ob tem, da res damo praktično veliko več, veliko več, veliko več kot polovico za premijo. V generalnem pa bomo mi tudi okrepili naložbe, možnosti naložb v preventivo, protitočne mreže. Ampak da se razumemo, v Podravju bi so protitočne mreže lahko marsikaj rešili, ne pa še drugje. To, kar je bilo na Gorenjskem ti protitočna mreža ne zadrži, ampak vseeno,

bomo spodbujali k temu, da se tudi preventivni ukrepi krepijo in da se v njih vlaga.

Zdaj pa, da ne bom predolg, spoštovana predsednica in vsi ostali prisotni. Mi smo pogledali vložen predlog sklepov koalicijskih poslanskih skupin k temu odboru, štirje sklepi so. Lahko povem, da se Ministrstvo za kmetijstvo z njimi strinja, jih podpiramo in če bodo sprejeti, bomo tudi sledili tem sklepom. Mislim, da so dobri, da so pravi. In mi imamo tudi zelo podobne poglede in podoben načrt akcij za odziv na to. Želimo zagotoviti, da nihče ne bo ostal sam in ne brez pomoči v tem času. Še nekaj, to je bilo dobro prej izpostavljeno, zdajle bodo kritični momenti. Zdajle bodo sorodniki, prijatelji in vsi, ki so prišli pomagat, bodo počasi šli nazaj na svoje domove po svojih opravkih in prizadeti bodo ostali sami. In zdaj je pomembno to, kar ste rekli, vloga svetovalk in svetovalcev na terenu. So nas tudi že zelo izčrpno seznanili s svojim delom. Oni so najprej, bi rekel, rama, na katero se lahko kmetje naslonijo, jih poslušajo, jim pomagajo iti čez te, lahko rečemo, šoke in čustvene pretrese. Takoj v naslednjem moment so pa tudi prvi strokovni svetovalci, ki jim pomagajo pri načrtu za agrotehnične in ostale ukrepe, ki pa jih bodo sprejeli in to so že v četrtek zjutraj v bistvu so že vse to delali. Sem res ponosen, da imamo take ekipe, na katere se lahko slovenski kmet in pa tudi mi s strani Ministrstva za kmetijstvo in celotne vlade naslonimo. Ker to tudi pomeni ena možnost ali pa ena stopnička več, da bomo naše kmete zadržali na podeželju, da jih podpremo v tem, da ostanejo, da ostanejo pridelovalci hrane, kljub takim šokom, ki se pojavljajo.

Toliko za enkrat, predsednica. Če bo pa treba, se bom pa še prijavil k besedi kasneje.

Hvala.