Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci. Spoštovani minister z ekipo!

Najprej se res iskreno zahvaljujem za to sejo, današnjo, da tudi na odboru, pristojnem odboru spregovorimo o posledicah zadnjega neurja. Lahko rečem, da je letošnje leto v bistvu vse od pomladi naprej na pragu lahko rečemo, naravnih nesreč. Začeli smo z izjemno verjetno do zdaj nikoli videno sušo na območjih, ki je do zdaj ni bilo v marcu, aprilu torej na Gorenjskem, Koroškem, na neobičajnih delih Slovenije. Ta naravna nesreča se je zaključila z naslednjo naravno nesrečo z močno sodro konec aprila, ki je potrgala konstrukcijo zaščite proti toči od Trebnjega vse tja proti Posavju, izjemno velik pas takrat na jugovzhodnem delu Slovenije. Vmes so nas vedno znova presenečale toče do že tal, kjer je bilo tudi, kjer je prišlo tudi do zemeljskih plazov, torej do uničujočih posledic za kmetijska zemljišča. No, in prejšnjo sredo zvečer še do izjemne škode, zaradi neurja, kot ga verjetno še nismo videli. To neurje je vzelo izjemno širok pas praktično cele

severne polovice naše države. Vprašanje je bilo samo mikro lokacije, kje je povsem uničeno, kje je pa malo manj uničeno, morda se bo v kakšnem delu celo kaj obraslo. Zato smo mi takoj v četrtek do 10. ure že tudi do seje vlade pripravili prvi popis preko javne službe kmetijskega svetovanja, prvi popis oziroma prve ocene škode. In se res zahvaljujemo Vladi in tudi kmetijskemu ministrstvu za hiter odziv, obravnavo te škode tudi na vladi in potem tudi takojšen obisk najbolj poškodovanih delov. Z državno sekretarko in z državnim sekretarjem smo bili tako na Gorenjskem kot na Ptujskem koncu. Kasneje ob dveh se nam je pridružil tudi predsednik vlade, minister za kmetijstvo, minister za obrambo, naslednji dan minister, ministrica za okolje in prostor in smo res hvaležni za tako hiter odziv. Kar pomeni, da se zavedamo resnosti škode, ki je nastala, tako na rastlinski pridelavi kot tudi na objektih za pridelavo, torej na rastlinjakih, trajnih nasadih, kot tudi v hlevih, remizah in tako naprej.

Ravno na ogledu, kjer smo bili, torej nekje od Brnika proti Komendi, lahko rečemo, da so tam vasi, kjer ni ene hiše nepoškodovane. Torej tam je letelo vse bolj vodoravno kot navpično. Poškodovane strehe, okna, fasade, vrata odtrgana, ne samo poškodovana, to je bila neizmerna sila. Ravno tako tudi na kmetijskih zemljiščih, ko govorimo o rastlinski pridelavi, zelje neprepoznano, čebule ni, krompirja nekaj štibelj, to ni moč, da se to obnovi, koruze ni kot bi šel z mulčerjem po tistih njivah in zato, to je bilo tudi zame, pa sem že nekaj desetletij na tem svetu, nepredstavljivo, da se lahko v Sloveniji zgodi takšno neurje v tako velikem obsegu, ki se je zgodilo, kot se je zgodilo to v tem času.

Torej, sedaj, ko se počasi malo misli zbirajo in tudi škode seštevajo, ocenjujemo, da je verjetno poškodovanih, da je poškodovana rastlinska pridelava na, okoli ali verjetno celo čez 100000 hektarjev kmetijskih zemljiščih. To pomeni dobro ali pa slabo, recimo, da četrtino vseh kmetijskih zemljišč v obdelavi in to je ta obseg, o katerem govorimo. V Sloveniji imamo 480000, tam nekje, hektarjev kmetijskih zemljišč v obdelavi. In tokrat je samo na Ptuju, na območju zavoda Kmetijsko gozdarskega zavoda na Ptuju ocenjujejo poškodovanost okoli 80000 hektarov, Gorenjska verjetno kar, kar krepko čez 10, 15000 hektarov, da ne govorim potem vse tja do Murske Sobote, kot pravim, cela severna polovica Slovenije je bila deležna tega izjemno močnega, močnega neurja.

Kot rečeno, škoda bo izjemna v tem trenutku in pri trajnih nasadih tudi v naslednjih letih. Ko pogledamo nekatere trajne nasade, ne samo, da so uničeni listi, uničeno je lubje, uničeni so brsti. Torej, tukaj bo treba nekaj let za to, da se obnovi, da se rastline obnovijo in da bomo lahko čez nekaj let računali na to, da bo tam spet normalno rodilo, če sploh bo.

Ko govorimo o kmetijskih, o sami rastlinski pridelavi, torej poljščinah, lahko rečemo, da je na marsikakšnem delu ječmen, ki je tik pred skorajšnjo žetvijo, no, da na nekaterih poljščinah tega ječmena ni več, niti slame, to je, kot bi bilo požeto in sfrezano, torej ni nič, kar bi lahko kmetje naredili. Ravno tako, ko pogledamo, kot sem že prej omenil, nekatere posevke koruze, ja, povsem uničeni. In ko smo, tudi sam sem se vozil potem po tem gorenjskem koncu še v nedeljo, so prvi kmetje, so že začeli sejati na novo koruzo, pomeni, tisti, ki so lahko dobili seme koruze, so začeli z obnovo same, same, torej z novo setvijo zgodnejših hibridov, zato da bo lahko v jeseni kaj za pospraviti zaradi krme za živino.

Na nekaterih delih so travniki povsem uničeni, kar je res presenečenje, ker travniki nekako preživijo tudi takšne ujme. Tokrat je bila ta toča, soda, karkoli je letelo, tako intenzivna, da je travnike praktično uničila. No, in zato smo res, se res zahvaljujem predsednici odbora, gospe Kokot za sklic te seje, da tudi poslankam in poslancem

predstavimo to širino škode, ki se je zgodila. No, pa kot da tega ne bi bilo konec, je bila nedelja zvečer ponovno, ne pa na severovzhodnem delu Slovenije, nova toča, tako da se dežja že počasi bojimo, ker vedno pride v napačnem agregatnem stanju, torej v trdem in se res bojimo že vseh teh posledic v letošnjem letu.

No, kot rečeno, se res zahvaljujem kmetijskemu resorju, ker je takoj prisluhnilo, prišlo na ogled, prisluhnilo tudi nekaterim pobudam, ki smo jih dali. In sem prepričan, da bodo danes oziroma kot smo že videli iz objav in tudi naših informacij do nas, že delamo kljukice k realizaciji ukrepov, ki so zelo pomembni. Začnimo tudi z nekaterimi enostavnejšimi, kjer nas nič ne stane, kmetom pa to veliko pomeni, eden od teh ukrepov, ki je že realiziran, je, da kmetom ne bo treba javljati, vsakemu kmetu posebej javljati višjo silo, ampak da bo to Agencija za kmetijske trge uredila po uradni dolžnosti, kjer se preko sopotnika vidi v kombinaciji s podatki Agencije Republike Slovenije za okolje. In tem kmetom torej ne bo treba zdaj slikati z geo foto, torej z geolokacijo in vnašati to preko sopotnika. Tudi to je, moram reči, tudi obremenjujoče za javno službo kmetijskega svetovanja, ki je spet za računalniki, namesto da bi bila pri kmetih in jim svetovala, kako reševati to, kar se rešiti da. Torej, tukaj res hvala ministrstvu za ta hiter odziv, ki je zelo pomemben za kmete in tudi za svetovalno službo, da jo ne posedemo ponovno pred računalnike in tudi to bo pomagalo pri hitrejši sanaciji. Kajti, kot rečeno, naši svetovalci so na terenu. Preko javne službe kmetijskega svetovanja smo dali tudi takoj informacijo, kako postopati tam, kjer se kaj rešiti da. Tam, kjer se ne da, se ne da, to vemo vsi, ampak s katerimi agrotehničnimi ukrepi pristopiti za to, da lahko kmetje, pridelovalci sanirajo to, kar se da. Eden od ukrepov je bil tudi, kjer so bila žita, pustimo ječmen, ki je že na pragu žetve na nekaterih delih oziroma že kar v fazi zorenja, vendarle nekatera žita so bila pa vseeno še v tej tako imenovani mlečni fazi in je to mogoče v mlečni zrelosti in je to mogoče še kaj posilirati, rešiti, kar se rešiti da. In hvala bogu to lahko kmetje naredijo, ker bo višja sila tako ali tako priznana. In hvala tudi ministrstvu, ki je pristopilo tudi k še enemu ukrepu podaljšanju roka košnje in tako naprej, tudi še nekatere druge ukrepe, ki jih kmetje izvajajo, torej, v tem delu smo že naredili prve korake. Naj dodam, da je kmetijska svetovalna služba v tem trenutku ne zgolj svetovalec, ampak zahvaljujoč že kar nekaj letni praksi, torej, hvala tudi vsem predhodnim ministrom in ministricam, ki ste prisluhnili zbornici za tako imenovano psihosocialno podporo, ki jo zbornica izvaja. In na podlagi teh izkušenj smo v teh dneh, verjemite mi, kot svetovalna služba, ne zgolj svetovalci, ampak pogosto tudi tisti, ki zgolj poslušamo, kajti kmetje to rabijo. Ne, ko veš, da ne moreš pomagati, imaš pa nekoga, s katerim lahko govoriš. In tudi moram reči, da na teh nekaj letnih izkušnjah, ki jih imamo s to psihosocialno podporo, bomo verjetno v čedalje večjo pomoč tem kmetijam tudi v takšnih res izjemnih ekstremnih trenutkih.

No, na zbornici predlagamo in mislim, da tudi tukaj bomo zelo kmalu prišli do realizacije, vsaj po pogovoru z gospodom ministrom gremo v to smer, da se bolj ali manj takoj prične ocenjevanje škode preko Uprave za zaščito in reševanje in da se potem tudi pravočasno pripravi program ukrepov za odpravo posledic teh neurij v letošnjem letu. Ko že ravno govorimo o ukrepih, torej o škodi, priznani škodi je tudi naš poziv, da poskušamo čim prej izplačati lansko škodo po pozebi in suši. Kolikor vem, je odlok že pripravljen, usklajen, mi obžalujemo, da to ni bivša ministrica že podpisala in izplačala, ker kolikor vem, so tudi sredstva rezervirana na proračunski rezervi. Ampak pričakujemo, da se bo tu kaj pospešilo, da pride vsaj v tem primeru do izplačila lanske škode. Vemo, da je proces ocenjevanja, predvsem pa priprave posledic, priprave programov ukrepov za odpravo posledic v Sloveniji kar dolgotrajen. In tudi tukaj prosimo, če lahko pravniki pogledajo, pogledate, če se dajo sistemi kako pohitriti, da vendarle pri teh škodnih primerih pride do hitrejših izplačil.

Naš naslednji ukrep je, da poskušamo prisluhniti tudi tistim kmetom, ki so obvezno ali prostovoljno zavarovani iz kmetijske dejavnosti, torej kot kmetje. Tudi po preteklih praksah je že prišlo do ukrepa, ko lahko tem kmetom priznamo plačilo prispevkov, kot da so plačani, torej gre za odpise, da kmetom ne bo treba plačati na območjih, kjer je ta škoda res velika, kjer je poškodovanost res izjemna. Ravno tako predlagamo, da za zakupe državnih zemljišč na teh območjih odpišemo zakupnino, torej tudi s tem lahko pomagamo kmetijam. Vemo, da zdaj zdaj bodo prišle počasi položnice za to zakupnino. In če jim to položnico lahko umaknemo, jim bo veliko pomenilo, kajti pridelka marsikje ni, ni in ni kaj vzeti.

Predlagamo tudi, in to smo tudi že z ministrom komunicirali, predstavitev posledic neurja tudi Evropski komisiji in morebitno črpanje tako imenovane evropske kmetijske rezerve. Tudi tukaj je že obljubljeno, da bo naslednji teden, ko je seja AGRIFISH v Bruslju, da bo kmetijsko ministrstvo, da bo minister predstavil letošnje in letošnje posledice teh neurij. In pričakujemo tudi iz te rezerve verjetno kakšno pomoč.

Dodal bi še nekaj misli. Če smo videli, v Sloveniji imamo v tem trenutku res prav posebno situacijo, razumemo moment volitev, ki se je zgodil in odhajajočo, nastajajočo vlado, kakorkoli, ampak druge države Evropske unije so pristopile že v spomladanskem obdobju k ukrepom za odpravo posledic vojne na Bližnjem vzhodu, torej visoke cene energije, visoke cene gnojil. V Sloveniji na tem delu žal nismo naredili nič in sedaj je Evropska komisija predlagala sveženj finančne pomoči kmetom, mislim, da predvideva okoli 540 milijonov evropskih sredstev. S pomočjo nacionalnih se to lahko dvigne na milijardo in pol. Tukaj prosimo Republiko Slovenijo za podporo, ker se zdaj dela ta trialog na bruseljskem parketu, za podporo tem ukrepom. In potem, ko bodo enkrat sprejeti, tudi za izvedbo, da pomagamo kmetijam tudi pri rasti cen gnojil. In kot sem že tudi parkrat dejal, takoj pristopiti tudi k kriznemu reševanju kmetijskega sektorja zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu. Tukaj, kot rečeno, žal nismo naredili nič za to, da bi kmetijam pomagali. Kot smo dejali, kurilno olje ali kmečka nafta se je dražila bistveno bolj kot vse ostalo in pustimo ukrepov, smo o teh že veliko govorili, ne bom zdaj mešal vsega skupaj. Ampak ta ujma je prišla na obubožane kmete. Mimo tega dejstva pa ne moremo, torej na kmete, ki so, ki trpijo posledice vojne na Bližnjem vzhodu, višja cena energije, goriva, višja cena gnojil, višja cena sredstev za varstvo rastlin, vsak transport je dražji. No, in za povrhu še ujma, ko kmetje več ne vejo, od kje nabrati krmo, da bodo lahko jeseni normalno peljali svojo živinorejsko proizvodnjo. Tisti, ki imajo krompir, imajo uničenega, krompirja ne moremo več saditi, je prepozno, tehnološko ne gre. Tisti, ki videli smo njivo 30 hektarjev, zelja uničenega, ni kaj v roke prijeti. Tam morda s kakšno drugim hibridom, morda še rešimo vsaj tisto zelje za kisanje. Ampak spet so to dodatni stroški. Torej, strošek na strošek, brez nekih dodatnih prihodkov ob nižanju cen, tako v prašičerejskem sektorju, v mlekarskem sektorju, pri krompirju in tako naprej.

Skratka, situacija na področju kmetijstva je res resna in zato prosim, da poskušamo pogledati situacijo dovolj široko v luči ujme in tudi v luči vojne na Bližnjem vzhodu. Torej, tukaj res pozivamo za hitrost. Učinkovitost tega dela, da pomagamo kmetijam preživeti to res, res izjemno težko leto, cenovno naravne nesreče. In samo upamo, smo tudi včeraj pozivali, tudi preko tiskovne konference, da se pri sanaciji ne bodo zgodile nove nesreče. Torej, zdaj pa govorimo o človeških življenjih. Ujma nam je tukaj, kot kaže, prizanesla, ni bilo nobenih resnih poškodb žrtev. Mi upamo, da bo tudi pri sanaciji tako, vendar statistika ne laže in govori o tem, da je pri vsaki sanaciji po takih ujmah število nesreč zaradi sanacije višje tudi s smrtnim izidom.

Tako da, naj na koncu pa še dodam misel, da tudi na zbornici in jaz osebno res sočustvujem, sočustvujemo z vsemi kmetijami, ki so doživele te tragedije v letošnjem letu

in, in zato tudi prosimo, da preko vseh politik, ki jih imamo na razpolago. Ukrepov, ki jih imamo na razpolago, tako finančnih kot nefinančnih ukrepov, da vendarle poskušamo tem kmetijam olajšati prehod iz teh kriznih situacij. Hvala lepa.